Nadomestilo plače za prvih 30 dni odsotnosti je strošek delodajalca, toda tu so še drugi stroški. To so stroški plačila nadur sodelavcev, ki odsotnega nadomeščajo, oportunitetni stroški, stroški izgube ali motnje delovne učinkovitosti oddelka, administrativni in pravni stroški obravnave odsotnega zaposlenega, stroški zaradi čakanja oz. čakalnih vrst ter nenazadnje tudi stroški, ki vplivajo na višino zavarovalne premije.

Število izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti se je v Sloveniji po opozorilih Gospodarske zbornice Slovenije z leta 2018 na 2019 ponovno zaskrbljujoče povečalo. Lani sta zasebni in javni sektor zaradi bolniških odsotnosti po razpoložljivih podatkih izgubila 12.124.558 delovnih dni, v primerjavi z letom 2018 pa se je število izgubljenih dni povečalo za 730.000 dni oz. za 6,4 %. Pri tem se bolj povečuje število primerov daljše bolniške odsotnosti, torej nad 30 dni, kar pomeni finančno breme tako za javno zdravstveno blagajno kakor tudi za delodajalce.

Odhodek za nadomestila v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je lani dosegel 348 milijonov evrov, kar je 10,5 odstotka več kot leto pred tem. Ob tem so na zbornici poudarili, da je odhodek v breme delodajalcev, ki plačujejo bolniško odsotnost do 30 delovnih dni, prav tako okoli 350 milijonov evrov, in dodali, da mora ob plačilu nadomestila delodajalec plačati še tistega delavca, ki bo opravil delo odsotnega delavca.

Vir: Matic Kadliček: Obvladovanje bolniške odsotnosti, Polet, januar 2020

 

  

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.