Novice


Projekt POLET: Hipertenzija ali visok krvni tlak

POLET 


17. maj je svetovni dan hipertenzije. »Tihi ubijalec«, kot ga tudi imenujejo, je bolezen, s katero se v Sloveniji srečuje že skoraj vsak drugi odrasel. Bolniki se je pogosto sploh ne zavedajo, nezdravljena pa lahko povzroči zelo resne posledice, kot so srčni ali možganski infarkt ter odpoved srca in ledvic. Gre za kronično bolezen sodobnega človeka, ki dosega razsežnosti globalne epidemije. 

Pogostnost visokega krvnega tlaka s starostjo narašča

Pogostnost hipertenzije (povečanega krvnega tlaka) s starostjo narašča, srčno-žilne bolezni pa so po vsem svetu vodilni vzrok smrti pri ljudeh, starejših od 65 let. Dejavniki tveganja so pri starejših številnejši: 20 do 30 odstotkov starejših je predebelih, 20 odstotkov je kadilcev, 6 odstotkov ima moteno glukozno toleranco (prikrito ali razvito sladkorno bolezen) in 40 (moški) do 50 odstotkov (ženske) ima povečan krvni tlak. Povečan sistolični tlak in kajenje najmočneje povečata tveganje za srčno-žilno obolenje. Hipertenzija pospešuje nastajanje ateroskleroze in prezgodnjo koronarno srčno bolezen. Povečan krvni tlak je še nevarnejši pri bolnikih, ki imajo hkrati še sladkorno bolezen, koronarno bolezen ali ledvično obolenje, ali če je bolnik že preživel srčni infarkt oziroma možgansko kap.

Svetovna zdravstvena organizacija si prizadeva, da bi se uveljavilo spoznanje, da tudi zelo starim bolnikom koristijo preventivni ukrepi in jim podaljšujejo življenje. Včasih je namreč veljalo prepričanje, da povečan krvni tlak pri zelo starih ljudeh celo ščiti pred smrtjo (ker naj bi omogočal boljšo prekrvitev organov). Takšno napačno stališče je povzročilo, da se zdravniki niso odločali za zdravljenje hipertenzije pri zelo starih ljudeh.

Staranje povzroča strukturne spremembe v stenah žil: postanejo manj elastične. Pri starejših ljudeh je pogostejša tako imenovana izolirana sistolična hipertenzija, kjer gre za povečanje sistoličnega (zgornjega) tlaka nad 140 mm Hg in zmanjšanje diastoličnega pod 90 mm Hg. Pri izolirani sistolični hipertenziji je tveganje za nesmrtno možgansko kap trikrat večje, za srčni infarkt pa dvakrat večje. V nedavno zaključenih kliničnih raziskavah, ki so preučevale vpliv zdravljenja hipertenzije z zdravili pri starejših ljudeh, so ugotovili nesporno koristnost: zmanjšalo se je število možganskih kapi, srčnih infarktov in nenadnih smrti.


 

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.


 

Fotogalerija