Novice


Arhiv: Projekt POLET: Naraščanje bolniških odsotnosti

POLET

 

Naraščanje bolniških odsotnosti v Sloveniji v zadnjih letih ni le zdravstveni, je tudi ekonomski, socialni in vsesplošni družbeni problem. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je najpogostejši razlog začasne nezmožnosti za delo: 

  • bolezen (70 odstotkov),
  • sledijo poškodbe izven dela v (od 13 do 14 odstotkov),
  • poškodbe pri delu (od pet do šest odstotkov),
  • nega ožjega družinskega (pet odstotkov),
  • poškodbe po tretji osebi izven dela (od enega do dveh odstotkov),
  • spremstvo (en odstotek),
  • drugi razlogi pa nimajo večjega vpliva na zdravstveni absentizem.

Razlogi so različni glede na spol in starost, podatki kažejo, da je obolevnost žensk višja kot pri moških, tudi zato, ker so ženske pogosteje zadržane od dela zaradi nege in spremstva. Na drugi stani pa so poškodbe pri delu trikrat bolj pogoste pri moških. Poškodbe izven dela so v moški populaciji pogostejše za kar 50 do 60 odstotkov.

 

Bolniška odsotnost zaradi bolezni narašča tudi s starostjo, enako velja za začasno nezmožnost za delo zaradi poškodb izven dela, in je najvišja v starostni skupini od 45 do 64 let. Med zaposlenimi, ki so dolgotrajno bolniško odsotni, je kar 53,1 odstotkov moških. Še večje razlike med spoloma pa NIJZ beleži pri osebah, pri katerih traja začasna nezmožnost za delo več kot pet let, kjer je moških 64,6 odstotka. Med dolgotrajnimi bolniško odsotnimi jih je največ starih od 51 do 65 let.

Bolniška odsotnost je zelo visoka v rudarstvu, v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti, sledijo dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, saniranje okolja, zdravstveno in socialno varstvo ter predelovalna dejavnost.

Po ugotovitvah raziskave, ki jo je opravila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), je bila Slovenija leta 2016 glede na število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega nad povprečjem EU. Tega leta so večji zdravstveni absentizem zabeležile le Nemčija, Belgija, Češka in Švedska.


Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada


Fotogalerija