Novice


Projekt POLET: Vzemi si trenutek – ne življenja

POLET

 

V Sloveniji naredi samomor približno 300 ljudi vsako leto. To je zares visoka številka, ki skriva v sebi prav toliko tragičnih zgodb. V resnici pa je tragičnih zgodb še veliko več: prvič zato, ker 25-krat več ljudi poskuša narediti samomor, in drugič zato, ker samomor pusti zelo močne posledice na ljudeh, ki so z osebo, ki je naredila ali poskušala narediti samomor, tako ali drugače povezani. 

Poskus samomora je klic na pomoč 
Podatek, da kar 25-krat toliko ljudi, kot naredi samomor, poskuša narediti samomor, je seveda ocena strokovnjakov. Tudi če je poskusov manj (lahko pa, da jih je tudi več!), je to zelo visoka številka. Poskusov samomora je med mladimi več kot pri starejših, še vedno pa so samomori pri starejših zelo pogosti. V vsakem primeru gre za hudo duševno stisko oz. situacijo, ki jo nekdo ocenjuje kot brezizhodno.

Samomor na delovnem mestu?

Strokovnjaki so si enotni: kadar nekdo stori samomor na delovnem mestu, to ni naključje. Sicer gre za dokaj redek pojav, pa vendar! Pomislite! Mnogi zaposleni imajo različne težave, tako z življenjem, ki ni povezano neposredno s službo, kot tudi težave, ki so posledice situacije v službi (ali mogoče izgubo službe). Neredko so zaposleni izpostavljeni različnim hudim pritiskom, ne gre samo za delovne obveznosti, velikokrat gre tudi za psihične pritiske, ki jim niso vsi kos. Pomanjkanje solidarnosti in dialoga med zaposlenimi ter strah in obup so lahko vzroki, ki privedejo tudi do samomora. Hipotetična situacija: starejši inženir z bogatimi izkušnjami že težko sledi vsem tehničnim in tehnološkim novostim in se težko spopada z mladimi, čeprav še neizkušenimi, pa vendar ambiciozno samozavestnimi kolegi. Verjetnost, da bo starejši inženir še napredoval, je majhna, prav tako so njegove sposobnosti velikokrat prezrte ali celo zavrnjene. Marsikdo, ki se bo znašel v takšnem položaju, ga bo, če bo imel podporo tudi v politiki podjetja, lahko rešil, bo pa tudi nekaj takšnih, ki se bodo zatekli v bolniško in lahko se zgodi tudi skrajni primer – samomor. Ne prezrimo, da je tudi po zakonu delodajalec odgovoren za ureditev varnega in zdravega delovnega mesta, pa tudi za psihično in mentalno zdravje zaposlenih.

Besede »ne morem več, se bom kar ubil«, vzemite resno

Čeprav so takšne besede včasih izrečene brez resne namere, jih vseeno ne smemo preslišati. Če gre za sodelavca ali sodelavko, moramo prisluhniti in biti pozorni. Če je le mogoče, se pogovorimo. Nismo vsi psihiatri ali psihologi, ne smemo pa biti neobčutljivi stroji. Pogovor nikoli ne škodi, če ne drugega, bomo začutili, ali gre za resnično in globoko stisko in bomo lahko poiskali in svetovali strokovno pomoč.

>>> VIR

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada

 

Fotogalerija