Novice


Arhiv: Projekt POLET: Vrnitev na delo po daljši odsotnosti ni preprosta

POLET

 

Ko resno zbolimo in smo dlje časa bolniško odsotni, je naša prva skrb zdravje, delo pa običajno ni prav visoko na seznamu naših prioritet. Dlje ko smo prisiljeni ostati doma, težje se vrnemo na delo. Čeprav ni popolnoma primerljivo, se spomnite, kako ste se počutili prvi dan službe in kako produktivni ste zares bili, ko ste se po dveh ali treh tednih brezskrbnega dopusta nekje v zavetju borove sence in valovanja morja vrnili na delovno mesto. Marsikdo vrnitev na delo po daljši bolniški odsotnosti opisuje kot prvi šolski dan. Čeprav nas po eni strani morda privlači, je vrnitev vse prej kot enostavna. 

Najpogostejši razlogi bolniškega staleža v Sloveniji so bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe in zastrupitve izven dela, potem duševne in vedenjske motnje, na četrtem mestu so bolezni dihal ter na petem mestu rakava obolenja. Čeprav so v povprečju poškodbe izven dela pogostejši razlog za bolniški stalež kot poškodbe pri delu, pa bolniški staleži zaradi poškodb pri delu v povprečju trajajo dlje časa. Podjetja in druge organizacije se zaradi daljših bolniških odsotnosti med drugim soočajo z nižjo produktivnostjo, povečanimi stroški uvajanja nove sodelavke oz. sodelavca, ki naj bi zapolnili (začasno) prazno delovno mesto, ter po vrnitvi zaposlenega še z njegovo zmanjšano produktivnostjo.

Za zaposlene pa daljša bolniška odsotnost ne pomeni samo slabšega zdravja, zmanjšajo se tudi prihodki in povečajo določeni izdatki za zdravljenje. Poleg tega daljša odsotnost prinaša izgubo delovne vneme, izgubo stika s sodelavci in sodelavkami in dogajanjem na delovnem področju, marsikdaj tudi zastarele veščine. Vse to lahko vodi do socialne izolacije, slabše samopodobe, lahko tudi znakov depresije. Dlje kot smo odsotni, večji bo strah pred vrnitvijo na delo, podvomili bomo v svoje sposobnosti in se obremenjevali z reakcijami sodelavcev.

Obstajajo različni nasveti, kako ublažiti vrnitev na delo po daljši odsotnosti. Na prvem mestu je skrb, da se na delovno mesto vrnemo šele, ko smo v celoti zaključili zdravljenje, saj predčasna vrnitev pogosto vodi v vrnitev v bolniški stalež. Čeprav je pomembno, da spoštujemo vsa zdravstvena navodila, je kljub temu zaželeno, da med odsotnostjo poskusimo ohranjati redne stike s sodelavci in ne prekinemo vseh vezi z delodajalcem. Pred vrnitvijo se odkrito pogovorite, kaj lahko in kaj želite početi, ko se boste vrnili na delo. Vzemite si čas, da se znova vpeljete v delovne naloge in se o tem redno pogovarjajte s svojim vodjem. Samo skupaj lahko najdeta ustrezno rešitev, ki bo ustrezala vašim sposobnostim in omogočala ohranjanje želene produktivnosti vaše organizacije.

>>> VIR

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada

 

Fotogalerija





 

Arhivi