Staranje prebivalstva je globalni pojav, s katerim se soočajo vse razvite družbe. Kako ustvariti varno in produktivno delovno okolje za starajočo se delovno silo, je postal velik izziv delodajalcev. Rast in uspehi v prihodnje bodo namreč odvisni tudi od tega, kako učinkovito bodo znali upravljali s to naraščajočo skupino zaposlenih. Programi prilagajanja delovnih mest, stalnega izobraževanja in usposabljanja ter promocije zdravja so postali nujni za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti.
Prvi pomemben korak je prepoznati vrednost starejših zaposlenih, naslednji pa razumevanje sprememb, ki jih prinaša staranje delovne sile, razumevanje njihovih značilnosti, potreb in pričakovanj. Že preprosti ukrepi, s katerimi prilagajamo delovna mesta starejšim zaposlenim, lahko pomenijo veliko in pomembno prispevajo k njihovemu nadaljnjemu učinkovitemu delu in ohranjanju motiviranosti za delo. Kostno-mišične bolezni so med vodilnimi vzroki bolniških odsotnosti v Evropski uniji, večjemu tveganju za njihov razvoj pa so izpostavljeni prav starejši zaposleni. Učinkovit način preprečevanja tovrstnih težav ter izboljšanja splošnega zdravja je ergonomija delovnih mest.
Znanost oblikovanja delovnih mest
Čeprav ljudje že od nekdaj iščejo pogoje, v katerih bi lahko čim bolj udobno živeli, delali in ustvarjali, je ergonomija relativno mlada veda. Ukvarja se s človekovim odnosom do dela, delovnih orodij in delovnega mesta, združuje pa tako psihologijo, organizacijo dela kot fiziologijo in ekologijo. Je znanost oblikovanja delovnih mest, ki upošteva zmožnosti in omejitve zaposlenih. Z drugimi besedami pomeni prilagajanje dela ljudem, ki ga opravljajo, in ne obratno. Ker je prav od pogojev dela odvisno, kako zaposleni delajo, razvijajo svoje sposobnosti, se vedejo in kako storilni so, bi zaposlovalci morali poznati vsaj osnovne zakonitosti ergonomsko oblikovanega dela in okolja. Z ustreznim oblikovanjem delovnih mest in nalog bomo namreč prispevali k dobremu počutju zaposlenih in k njihovemu kakovostnemu delu, s tem pa k večji uspešnosti podjetja.
Naložba v uspešnost podjetja
Po besedah dr. Andreja Polajnarja, strokovnjaka za ergonomijo, z dolgoletnimi izkušnjami v teoriji in praksi, morajo vodstva podjetij spoznati, da ergonomija ni strošek, ampak vložek za podjetje. S pomočjo ergonomije lahko optimiziramo delovno okolje, da bo to bolj varno in zdravo ter bo omogočalo več udobja in zadovoljstva. Ergonomsko oblikovanje delovnih mest ni končni cilj, saj z njim zaposlenim omogočimo večjo učinkovitost pri opravljanju dela. Zato je ergonomija dolgoročno naravnana naložba v večjo konkurenčnost podjetja. Kaj lahko torej storimo na poti k bolj ergonomskemu delovnem u okolju? Pomembno je prisluhniti zaposlenim, upoštevati njihove predloge in želje pri zamenjavi dotrajane ali nabavi bolj ergonomske opreme, kot so ustrezni stoli, večji ekrani, pravilno oblikovane miške in drugi pripomočki. Razmislite o bolj dinamičnem delovnem mestu in razbremenitvi prisilne drže zaradi nenehnega sedenja, na primer z nabavo mize z nastavljivo višino, ki omogoča stoječe delo. Smiselno je zaposlenim med delovnim časom omogočiti izvajanje razteznih vaj. Programe ozaveščanja in promocije zdravja s praktičnimi delavnicami izvajajo že številna podjetja, poiščite primere dobrih praks, veliko idej lahko dobite tudi na spletu. Da delamo vedno več, vedno dlje, in to pretežno sede, je dejstvo, vedno pa lahko poiščemo optimalnejše načine dela in sedenja za ohranjanje zdravja, produktivnosti in dolgoročne uspešnosti posameznika in podjetja.
Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada