Danes smo praktično vsi soglasni, da je COVID-19 eden največjih izzivov, s katerim se srečujejo družba in podjetja po celem svetu.
Epidemija COVID-19 je zaznamovala številna podjetja, ne glede na velikost in panogo. Vpliv epidemije se je hitro širil na prav vsakega zaposlenega v določeni organizaciji. Posledično se je spremenila organizacija dela, čas dela, kraj dela, način dela. In ne prezrimo, da so zlasti starejši zaposleni še posebej ranljiva skupina, na katero bi morali biti delodajalci še posebej pozorni.
S koronavirusom se seveda lahko okužijo tako starejši kot tudi mlajši. Izkušnje so pokazale, da imajo težji potek bolezni starejše osebe s kroničnimi obolenji kot so srčno–žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen, bolezni kostno-mišičnega sistema, kronične bolezni dihal, na primer astma, kronično obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) ter nekatere duševne bolezni kot so stres, tesnoba, depresija. Če zbolijo, lahko pride do zelo resnih zapletov in tudi do smrti.
Kako ravnati v podjetjih, da bodo zaposleni maksimalno zaščite pred okužbo, je dandanes več ali manj znano in podjetja se priporočil držijo. Vse bolj pa se kažejo potrebe po pomoči zaposlenim, ki se na delovna mesta vračajo po prebolenem koronavirusu. Prav bi bilo, da v podjetjih še posebej spremljamo zdravstveno stanje tistih starejših, ki so bolezen preboleli in imajo lahko tako duševne kot tudi kakšne druge zdravstvene probleme, ki so posledice prebolele bolezni. Da gre za situacijo, na katero bi morali biti pozorni, je opozorila tudi Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Da bi pomagala delodajalcem in delavcem, da ostanejo varni in zdravi v spremenjenem delovnem okolju zaradi pandemije COVID-19, je objavila neobvezujoče smernice »COVID-19: Vračanje na delovno mesto; Prilagajanje delovnih mest in varovanje delavcev«. Priporočila so na voljo so tudi v slovenskem jeziku.
EU-OSHA med drugim svetuje delodajalcem, da glede na spremenjene okoliščine najprej ponovno ocenijo tveganje in sprejmejo ustrezne ukrepe še preden se zaposleni vrnejo na delovna mesta. Smernice vsebujejo konkretne nasvete, kako zmanjšati izpostavljenost koronavirusu na delovnem mestu, kako varno zagnati delovni proces potem, ko podjetje določeno obdobje ni delovalo, kako se spopasti z visoko stopnjo odsotnosti z dela iz različnih razlogov, kako organizirati delo tistih, ki delajo od doma. EU-OSHA posebej opozarja, da v negotovih razmerah vlada zaskrbljenost, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, da se delodajalci posvetujejo z zaposlenimi in njihovimi predstavniki. Smernice nadalje obravnavajo tudi vračanje na delovno mesto tistih, ki so preboleli COVID-19.
Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada