Dejstvo je, da marsikaj, kar je bilo nekoč samoumevno, po možganski kapi ni več tako. In dejstvo je tudi, da so pri rehabilitaciji bolnikov po možganski kapi v Sloveniji še velike pomanjkljivosti, saj ta ni na voljo vsem bolnikom oziroma zdravstveni sistem ne more vsem zagotavljati dolgoročne podpore in spremljanja.
Drugi torek v maju, letos je to 11. maj, je evropski dan osveščanja o ravnanju ob možganski kapi. V Sloveniji že nekaj let v maju poteka akcija obveščanja in osveščanja o tem, kako preprosto in zanesljivo prepoznamo znake možganske kapi. Pomembno je, da vedno in povsod vemo, kako se odzvati. Odziv je strnjen v preprosti in lahko zapomljivi besedi GROM. Kadar opazimo vsaj enega od teh znakov, ukrepajmo, ne odlašajmo in takoj poiščimo zdravniško pomoč. Ne čakajmo, saj v primeru možganske kapi ne bo bolje, če ne bomo ukrepali. Z uspešnim takojšnjim zdravljenjem, denimo s trombolizo (topljenje strdkov) – vendar ne pozneje kot 4,5 ure po jasnem nastopu znakov in simptomov te bolezni – je mogoče tudi preprečiti smrt, zmanjšati oviranost ali bolezen celo v celoti pozdraviti.
Kako torej prebrati besedo GROM?
G – govor (ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)
R – roka (ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)
O – obraz (ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)
M – minuta, čas (takoj pokliči 112!)
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se v Sloveniji zaradi možganskožilnih bolezni zdravi vsako leto okrog 4400 ljudi, okoli 2100 pa jih umre. Hkrati je možganska kap vodilni vzrok invalidnosti pri odraslih. Ocenjuje se, da pri nas živi več kot 30.000 ljudi, ki jim je preživela možganska kap zmanjšala zmožnosti delovanja.
Okrevanje po možganski kapi je v veliki meri odvisno od obsežnosti nevrološke okvare ob nastopu možganske kapi. Pri večini bolnikov po možganski kapi je stopnja dejavnosti in sodelovanja v družbi nižja, s tem pa na splošno tudi kakovost življenja. Po možganski kapi se ljudje manj družijo, opuščajo prejšnje interese in hobije, so manj sposobni uporabljati javni transport ali opravljati hišna opravila in se manj udejstvujejo v poklicnih prizadevanjih. Večje težave pri vključevanju v družbo po možganski kapi imajo ženske, ljudje, ki živijo sami in tisti s slabšimi funkcijskimi sposobnostmi.
In kako je z opravljanjem dela po prestani možganski kapi? Izjemno pomembno je seveda kakšne so posledice preživele kapi, dejstvo pa je, da vrnitev na delo izrazito zviša kakovost življenja bolnikov. Ovire za vrnitev na delo po možganski kapi predstavljajo predvsem motnje kognitivnih funkcij, utrujenost in posledice možganske kapi, ki onesposobijo človeka za opravljanje specifičnih delovnih nalog. Ocenjujejo, da se po možganski kapi na delo vrne povprečno 44 odstotkov bolnikov, v večji meri tisti, ki opravljajo pisarniško delo, tisti z višjimi prihodki in višjo izobrazbo.
Štirideset odstotkov bolnikov ima po možganski kapi zmerne, od 15 do 30 odstotkov pa hujše težave pri funkcioniranju, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju najosnovnejših dnevnih aktivnosti. Bolniki in njegovi najbližji se morajo soočiti z zmanjšano zmožnostjo za gibanje, sporazumevanje, slabšimi sposobnostmi pri dnevnih opravilih, pojavijo se osebnostne spremembe, čustvene stiske, poveča se nevarnost za poškodbe… Kar tretjina bolnikov ima težave pri sporazumevanju in na primer težko govorijo, slabo izbirajo besede, slabo pišejo…
Skoraj tretjina bolnikov utrpi kap, ko so še v delovnem obdobju. Tudi pacienti sami pogojujejo uspešnost zdravljenja s tem, ali se lahko vrnejo na delovno mesto ali ne, zato pri rehabilitaciji poskušajo ugotoviti preostale zmožnosti delovanja na delovnem mestu: telesne omejitve danes niso več večja težava, več težav predstavljajo duševne težave, ki pogosto ostanejo neprepoznane. Pri tem je zelo pomembno, kako je delodajalec naklonjen in usposobljen, predvsem pa pripravljen vključiti nekoga s prebolelo možgansko kapjo nazaj v delovni proces, saj je nujno, da delodajalec in zaposleni skupaj ugotovita katere delovni sposobnost prebolevnik še ima in kako bo lahko v delovnem procesu sodeloval in s tem tudi izboljševal svoj položaj.
Veliko izkušenj in tudi priporočil imajo s tem v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, ki je najbolj usposobljen center za tovrstno rehabilitacijo pri nas.
>>> VIR
Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada