Duševne motnje in bolezni so prisotne povsod okrog nas, a vendar jih ni tako enostavno prepoznati. Večina je nevidnih, zanje pa je značilno tudi veliko nihanje. Poleg tega so pogosto napačno razumljene in lahko zmedejo tako nadrejene in sodelavce in sodelavke kot tudi osebe, ki se s takšnimi težavami soočajo. Upravljanje s tveganji za duševno zdravje je pomembna naloga delodajalcev, pri tem pa morajo posebno pozornost namenjati ranljivejšim skupinam, med katerimi so tudi starejši zaposleni. Skrb za celostno zdravje bo na dolgi rok prinesla koristi tako organizacijam kot zaposlenim.
Na delovnem mestu običajno preživljamo velik del svojega življenja in zato to pomembno vpliva na naše duševno zdravje. Kadar doživljamo pozitivne občutke vključenosti in koristnosti ter potrditve v delu, imamo možnost izražanja svoje kreativnosti, sodelavci pa nas podpirajo, je delovno okolje lahko pomemben varovalni dejavnik dobrega duševnega zdravja. Po drugi strani lahko delo zaradi prezahtevnosti, monotonosti ali preobilnosti nalog, zaradi slabih medosebnih odnosov ali zaradi strahu pred izgubo službe negativno vpliva na duševno zdravje.
Najpogostejše duševne težave povezane z delovnim mestom so stres, depresija in tesnobnost, z njimi pa se spopada več kot četrtina zaposlenih v Evropski uniji. Posledice duševnih motenj so slabša delovna učinkovitost, manjša motivacija za delo in večja fluktuacija zaposlenih. Velik problem sta prav tako povečevanje izostajanja z dela in prezentizem, ko ljudje prihajajo v službo kljub slabšemu počutju ali bolezni. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo v naslednjih letih še več ljudi srečevalo s težavami v duševnem zdravju, zato je širjenje zavedanja o problematiki in obravnava tudi v delovnih okoljih nujna.
Posebna skrb starejšim zaposlenim
Spreminjaje demografskih podatkov pomeni, da bo na delovnih mestih vedno več ljudi starih 50 let in več. Delodajalci morajo biti pozorni na potrebe svojih starejših zaposlenih, če jih želijo obdržati in še naprej izkoriščati bogastvo njihovih znanj in izkušenj. To pa med drugim pomeni podpiranje njihovih zdravstvenih potreb, tako fizičnih kot duševnih. Starejši zaposleni se na delovnem mestu soočajo z edinstvenimi izzivi, zaradi katerih so izpostavljeni težavam z duševnim zdravjem. Depresija in tesnobnost sta pogost pojav, ki vplivala na njihovo delovno sposobnost. Poleg tega se številni starejši zaposleni soočajo tudi z eno ali več telesnimi zdravstvenimi teževami. Večina o tem težko spregovori in odlaša dokler ni nujno, kar pa vodi v začaran krog nenehnega stresa in še večjih težav. Velik vpliv na pogostost duševnih stisk starejših imajo stereotipi, predsodki in diskriminacija, kot tipične oblike starizma, zato bi za njih v delovnih okoljih morala veljati ničelna toleranca.
Posluh in pomoč sodelavcu
Sodelavci so na delovnem mestu pogosto tisti prvi, na katere se bo oseba s psihološkimi težavami obrnila. Svoje tegobe bodo pred pogovorom z vodjo ali kadrovsko službo običajno zaupali najbližjim sodelavcem. Zato je dobro, da smo pozorni na morebitne spremembe ali stiske naših sodelavcev ter jim ponudimo pogovor in pomoč, brez obsojanja in vrednotenja. Pogovor lahko pomaga, da se oseba v stiski razbremeni, se počuti slišano in morda celo najde pot do novih rešitev za svoje težave. Podjetja bi morala spodbujati tudi vodje, da razvijajo odkrito komunikacijo ter se pogovarjajo z vsemi zaposlenimi, za katere se zdi, da trpijo zaradi duševnih stisk. Psihološka prva pomoč je pomoč, ki jo nudimo osebi z duševno težavo ali stisko, dokler ni na voljo strokovna pomoč ali se stiska ne razreši in bi se jo morali naučiti, kot se učimo osnovnih ukrepov prve pomoči v primeru telesnih poškodb. Nanaša se na prepoznavanje, razumevanje in pomoč osebi, ki je v duševni stiski. Najslabše je, če ne naredimo ničesar, če osebo v težavah ignoriramo ali jo krivimo za lastno stisko.
>>> VIR
Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada