Novice


Arhiv: Projekt POLET: Privoščimo si odklop od ekranov

POLET

 

Ko se zbudimo, najprej pogledamo zaslon telefona in preverimo obvestila. V službi dan začnemo in ga preživimo pred računalniškim zaslonom. Po zaključku delovnega dne prosti čas preživljamo pred drugim zaslonom, naj bo to telefon, tablica ali televizija, nemalokrat je to celo kombinacija dveh ali treh različnih. Preden zaspimo in končno zapremo oči, še zadnjič preverimo obvestila na telefonu. Takšna odvisnost od digitalnih pripomočkov zagotovo vpliva na naše dobro počutje.

 

Čas pred zasloni danes preživljamo vsi, od najmlajših do zaposlenih vseh starosti ter tudi starejših, že upokojenih. V času covida je digitalni svet postal naš drugi dom. Veliko smo se o njem naučili in spoznali številne prednosti sodobnih tehnologij, ki so nam omogočale delo in druženje, ki bi bila sicer skorajda nemogoča. Tehnološke naprave in virtualno povezovanje so prinesli veliko dobrega, a kot opozarjajo strokovnjaki, je čas, ki ga preživimo v njihovi družbi, smiselno omejevati v vseh starostnih obdobjih.

Negativni stranski učinki pretiravanja

Raziskave vse bolj kažejo negativne vplive preživljanja preveč časa pred zasloni. Dolge ure stremljenja v zaslon najprej vplivajo zlasti na oči, jih izsušijo in preobremenjujejo, kar pripelje do kratkovidnosti, zamegljenega vida in resnih poškodb mrežnice. Poleg tega nenehna zgrbljenost med uporabo tehnoloških naprav vpliva na slabšo držo ter lahko povzroči bolečine v vratu in ramenih. Količina ur pred zasloni neposredno vpliva tudi na količino spanja. Modra svetloba, ki jo oddajajo digitalni zasloni, moti proizvodnjo hormona melatonina, ki je v telesu odgovoren za spanje. Uporaba digitalnih naprav tik pred spanjem je zato še posebej nepriporočljiva.

Najbolj zaskrbljujoč je negativni vpliv prekomerne uporabe zaslonov na naše kognitivne funkcije. Ta se kaže v obliki slabše koncentracije in šibkejšega spomina ter počasnejše obdelave informacij in slabšega nadzora impulzov. Prav tako nas lahko pripelje do resnih kroničnih zdravstvenih stanj, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in rakava obolenja. Dolgotrajno sedenje namreč poveča tveganje za debelost, kar vodi do zvišanja sladkorja in kopičenja maščob v krvi. Tem težavam se bomo najbolje izognili, če čas pred zasloni zamenjamo za telesno dejavnost v naravi.

V nevarnosti niso samo otroci

Ko govorimo o nevarnostih prekomerne uporabe zaslonov, so največkrat v ospredju otroci. Negativni učinki na kognitivne sposobnosti so pri njih še posebej resni, saj se njihovi možgani šele razvijajo, spremembe možganske strukture, ki jih zasloni povzročajo, pa vplivajo na slabše učne sposobnosti. A pretirana uporaba tehnoloških naprav je nevarna v vseh starostnih obdobjih in naše možgane zlahka vodi v zasvojenost, tudi če smo starejši, učeni in izkušeni. Kot je pomenljivo povedal David Greenfield, eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za zasvojenost z internetom, je pametni telefon najmanjši igralni avtomat na svetu, ki proizvaja neskončno veliko novih elementov za interakcijo in h kateremu se neprestano vračamo samo zato, da vidimo, kaj bomo dobili.

Čeprav nas je tehnologija v zadnjem letu in pol pomembno zbližala, je uporaba digitalnih naprav v veliki meri samotna dejavnost. Uporaba zaslonov nas obremenjuje in s tem prikrajša za številne interakcije, ki bi jih sicer lahko imeli. To pri ljudeh nemalokrat vodi v slabšo samopodobo in znižuje samozavest. Povzroči lahko tudi izgubo socialnih veščin, ki smo jih nekoč že imeli, ter resne antisocialne težnje, kot sta strah pred realnimi stiki in umik, kar je zlasti nevarno za starejše.

>>> VIR

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada


Fotogalerija