Novice


Projekt POLET: Pozabljivost še ni demenca

POLET

September je mesec osveščanja in povečanja prepoznavnosti demence. Zato si septembra lahko pripnemo vijolično pentljo, ki med drugim opozarja na Alzheimerjevo bolezen, ki je najpogostejši vzrok za demenco, ki je kar v 60 % vzrok vseh demenc. 

Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah.  Nastop bolezni je postopen, najpomembnejši zgodnji simptomi so pozabljivost, predvsem težave s kratkoročnim spominom. Vendar vsako pozabljanje še ni demenca! O demenci govorimo takrat, ko prvi znaki postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje.

Med normalne starostne spremembe štejemo:

  • slabši epizodični spomin (torej spomin na pretekle dogodke, ki so se človeku zgodili)
  • zelo malo prizdet semantični spomin (splošno znanje, večina šolskega znanja, vse kar se naučimo o svetu okoli sebe)
  • povsem ohranjen postopkovni spomin (spomin za veščine oziroma gibe, ki smo se jih naučili in so sedaj popolnoma avtomatizirani-oblačenje, obedovanje, umivanje, kolesarjenje, vožnja avtomobila…

In vedeti moramo, da s starostjo sicer upada hitrost, ne pa toliko moč intelektualnega funkcioniranja.

Pozorni moramo biti predvsem na tiste starostne spremembe, na katere opozarja stroka, da niso normalne spremljevalke staranja in da so vzrok za obisk zdravnika:

  • oseba se izgubi v znanem okolju,
  • oseba ne more več slediti usmeritvam, navodilom, receptom…,
  • oseba pove isto zgodbo več kot 2-krat, ne da bi se tega spomnila,
  • oseba vpraša enako vprašanje več kot 2-krat,
  • oseba izgubi interes za pogovor, druženje, higieno, ne zanimajo jo druge osebe.

Ob prepoznavi prvih znakov demence se moramo (sami, če to opazimo pri sebi, običajno pa te znake opazijo bližnje osebe) obrniti na osebnega zdravnika, ki nas lahko napoti k specialistu za demenco, nevrologu ali psihiatru. Po postavitvi diagnoze se uvede ustrezno zdravljenje, ki ima za cilj upočasniti napredovanje bolezni oziroma začasno izboljšati stanje, saj bolezni zaenkrat še ne znamo ozdraviti.

Epidemiji covida je še dodatno izpostavila vrsto vprašanj, povezanih z demenco. Najnovejše raziskave namreč kažejo, da lahko nevrološke posledice covida povečajo verjetnost razvoja demence in vplivajo na njeno hitrost.

Ozaveščenost o demenci je izjemno pomembna, saj hitro prepoznavanje znakov demence in posledična diagnoza, omogoča ustrezno zdravljenje in spremembe v načinu življenja, ki bistveno pripomorejo k večji kakovosti življenja bolnika in svojcev.

Bolezen v povprečju traja od 10 do 15 let, zdravila zanjo še ni. V Sloveniji živi več kot 34 tisoč dementnih, za vsakega v povprečju skrbijo še trije. Do leta 2040 naj bi se število ljudi z demenco podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70 tisoč obolelih in več kot 200 tisoč ljudi, ki bodo skrbeli zanje, kar pomeni, da bo z boleznijo tako ali drugače obremenjenih skoraj 300 tisoč ljudi. Zato je to bolezen, ki se dotakne skoraj vsakogar med nami. Tudi v podjetjih.

>>> VIR

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada


Fotogalerija