Novice


Arhiv: Projekt POLET: Epidemija ni ena, epidemij je več

POLET

 

14. november je svetovni dan diabetesa, večina bolnic in bolnikov s to boleznijo je starejših od 60 let. Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni (prek 90 %) in se pojavlja pri starejših odraslih osebah – povprečna starost ob odkritju bolezni je 55 let.

 

Danes vsi govorimo o epidemiji Co-19. Ampak – to ni edina epidemija s katero se spopada človeštvo. V svoji zgodovini je bilo že zelo veliko epidemij in tudi danes jih sočasno obstaja kar nekaj. Po besedah strokovnjakinj in strokovnjakov je ena od njih tudi sladkorna bolezen. To kronično presnovno bolezen včasih prinesemo s seboj na svet in na to žal ne moremo vplivati. V mnogih primerih pa je to tudi bolezen, ki jo »pridelamo« skozi življenje.  Bogata hrana, premalo gibanja, daljša življenjska doba in še marsikaj dodatno pripomorejo k nastanku bolezni. Sladkorna bolezen nas ne obišče sama, ampak jo pogosto spremljajo še zvišan krvni tlak in povečane vrednosti krvnih maščob.

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji narašča, še hitreje raste delež starejših od 65 let. Prevalenca sladkorne bolezni v Sloveniji je 6,9 % in narašča s starostjo. 17 % novo odkritih bolnic in bolnikov s sladkorno boleznijo je starejših od 64 let, večina pa je starejših od 60 let in je bolna manj kot 11 let.

Kaj je sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen. Osnovna motnja je nesposobnost prehajanja krvnega sladkorja (glukoze) iz krvi v celice. To prehajanje omogoči inzulin. Če ga je v krvi premalo ali če se celice nanj ne odzovejo, se vrednost krvnega sladkorja poveča. Povečane vrednosti krvnega sladkorja povzročajo okvare malih žil oči in ledvic ter okvaro živcev. Dolgotrajna sladkorna bolezen pospeši aterosklerozo, ki prizadene srčno in možgansko žilje ter žilje udov in lahko vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali odmrtje (gangreno) uda. Da bi se izognili zapletom, je treba vrednosti krvnega sladkorja skrbno nadzorovati

Kako odkrijemo sladkorno bolezen

Bolezen se prikrade tiho in se razvija počasi. Bolniki prva leta praviloma nimajo nikakršnih težav, čeprav se že takrat razvijajo trajne okvare organov – oči, ledvic in živcev, najnevarnejša pa je prizadetost srca in ožilja. Sladkornega bolnika pogosto privede k zdravniku šele srčna ali možganska kap! Šele po več letih se krvni sladkor zviša do te mere, da povzroča žejo, pogosto in obilno odvajanje vode tudi ponoči ter počasno hujšanje kljub normalnemu uživanju hrane.

Za ugotovitev bolezni je odločilna določitev krvnega sladkorja (glukoze) v krvi, v resnici zelo preprosto preiskava, ki je najboljši indikator stanja. In zelo pomembno je, da jo opravite, saj lahko zvišane vrednosti krvnega sladkorja s pravočasnimi ukrepi (sprememba prehrane, telesna dejavnost) znižamo na normalne in preprečimo razvoj bolezni. Sladkorne bolezni se namreč ne da pozdraviti! Zato imajo preventivni pregledi pri pravočasnem preprečevanju in ugotavljanju sladkorne bolezni izreden pomen – po 45. letu je priporočljivo krvni sladkor kontrolirati vsaka tri leta, četudi nismo med osebami z zvečanim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni!

>>> VIR

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada



 

Fotogalerija





 

Arhivi