Tudi trg svetovalnih storitev je pod vplivom recesije. Prihodki svetovalnih podjetij v Evropi*, ki so lani v povprečju zabeležili še 8,2%-no rast in dosegli raven 86 mrd €, bodo v letošnjem letu težko dosegli enak obseg. V 12–letnem obdobju visoke rasti od leta 1996 dalje (z izjemo v sušnih letih 2002-2004, ko je leta 2002 prišlo do 2% -nega upada rasti), so se prihodki svetovalnih podjetij povečali za 5,2 krat. Letos marsikje pričakujejo negativno rast, saj je recesija v precejšnji meri prizadela sektorje, ki so med pomembnimi naročniki svetovalnih storitev. Spremenila sta se tako obseg kot struktura naročil in svetovalna podjetja se prilagajajo novim potrebam, kjer je še več poudarka na kratkoročnih merljivih učinkih projektov. Obenem z vse bolj globalnim poslovanjem podjetij postajajo tudi svetovalne storitve globalne, kompleksne, multidisciplinarne. »Bolj kot kdajkoli doslej moramo svetovalci razumeti, obvladati in ponuditi inovativnost, znanje, globalen in multidisciplinaren pristop ter naročnikom pomagati doseči večjo konkurenčnost v novem gospodarskem ciklu«, pravi predsednik FEACO (Evropske zveze združenja za management consulting) Gil Gidron.

Razmere na svetovalnem trgu v posameznih državah so seveda precej različne in zrcalijo dejansko gospodarsko sliko in raven razvitosti.

V Nemčiji so dramatični padci na trgu zlasti v avtomobilski industriji, strojegradnji, kemični industriji in jeklarstvu obseg naročil in/ali promet zmanjšali tudi do 40%. Finančni sektor se bori s svojimi posebnimi težavami. Vse to ima seveda posledice na gospodarski razvoj svetovalnih podjetij in v letošnjem letu ne pričakujejo dobrih rezultatov. Vendar so svetovalna podjetja potegnila nauk iz zadnje krize v letih 2002/2003 in so svojo organizacijsko strukturo veliko bolj učinkovito in prilagodljivo naravnala na nove tržne danosti. Kadrovanje novih sodelavcev je bilo zelo selektivno in bolj daljnovidno. Kljub temu si podjetja prizadevajo obdržati sodelavce kolikor mogoče dolgo, ker izobraževanje in usposabljanje kadrov v svetovalni dejavnosti zahteva še posebej veliko denarja in časa. Zlasti velika svetovalna podjetja pa so dele svetovalnega procesa – na primer Knowledge-Management, raziskave ali Benchmarking – oddajala podizvajalcem v Indiji ali Vzhodni Evropi.

Povpraševanje po svetovalnih storitvah ostaja, se pa spreminja. Sedanji val projektov zmanjševanja stroškov (Smart Spending) dolgoročno ne ustreza in je treba dati bistveno več poudarka novim poslovnim področjem in trgom. V središču pozornosti so sodelavci (bistre glave), inovacije (novi trgi) ter raziskave in razvoj (novi izdelki). Še bolj kot doslej je treba iskati nove tržne usmeritve. Pričakovati je nove združitve, kar pomeni, da se bodo spet močneje pomaknile v ospredje teme prevzemi in s tem povezane svetovalne naloge. Večji pomen pa bo pridobil še en vidik. »Razpolovna doba« znanja se skrajšuje, čedalje težje pa je obvladati razpoložljivi tok informacij. Viri informacij so že sedaj skoraj nepregledni. Zato bo v prihodnje najpomembnejša naloga svetovalcev podjetjem predstaviti celovito zasnovo rešitev, ki vsebuje vse pomembne vidike in perspektive ob upoštevanju vseh pomembnih razpoložljivih virov znanj in izkušenj. Svetovalcem podjetij, ki bodo to zmogli, vsekakor ni treba skrbeti za svojo poslovno prihodnost, je prepričan namestnik izvršnega direktorja BDU (Nemškega združenja za management consulting) Joerg Murmann.

Joerg Murmann, BDU

V Grčiji so bili svetovalci lani zadovoljni z 9%-no stopnjo rasti prihodkov in tudi v letošnjem letu pričakujejo – sicer s kakšnim % manj – dober rezultat. Glavni dejavnik rasti je – tako lani kot letos – povpraševanje javnega sektorja. Grška svetovalna podjetja so močno vpeta v EU programe in projekte, na drugi strani pa tudi v pripravo in uresničevanje okvirnega nacionalnega strateškega programa 2007 – 2013. Delež izvoza storitev grških svetovalnih podjetij je precej visok, saj zavzema kar 16,6% vseh prihodkov, realizirajo pa ga v glavnem v državah EU in pa jugovzhodne Evrope.

Laura Arsenis, predsednica SESME (Grškega združenja svetovalnih podjetij) v letošnjem letu kljub krizi ne pričakuje večjih težav za svetovalce, »saj so se le-ti že prilagodili spremembam v povpraševanju naročnikov, ki se veliko bolj kot prej osredotoča na oblikovanje in uvajanje predvsem kratkoročno usmerjenih projektov.«

Laura Arsenis, SESMA

Na Hrvaškem v letošnjem letu povpraševanje po svetovanju stagnira, saj »večina podjetij ne zna razlikovati problemov, ki jih povzroča recesija od internih problemov poslovne ali organizacijske narave«, meni predsednik hrvaške združenja svetovalcev Anton Florjan Barišić.

 
A. F. Barišić, UPS

Sicer pa je največ svetovanja na področju upravljanja s finančnimi viri, optimizacije stroškov, reinženiringa poslovnih procesov, kriznega managementa, iskanja strateških partnerjev in repozicioniranja podjetij na trgu. Povečuje se interes za svetovanje v organizacijskem razvoju, za strategije upravljanja s človeškimi viri, za finančno svetovanje in projektno vodenje. 

»Sposobnost definiranja problemov in postavljanja novih poslovnih modelov v kontekstu turbulentnega in dinamičnega  poslovnega okolja, predstavlja za hrvaška konzultantska podjetja pogoj preživetja v naslednjih nekaj letih«, je prepričan Barišić.

Nemčiji in Veliki Britanija gre največji kos pogače prihodkov iz svetovanja

Najvišji stopnji rasti prihodkov iz svetovanja sta lani zabeležili Romunija 30% in Slovenija 17%. Večina držav je imela zmerno rast med 2 in 6%, Madžarska pa je zabeležila upad prihodkov za 9% glede na leto 2007.

Država	Stopnja rasti prihodkov iz svetovanja v letu 2008
Madžarska	-9,0%
Švica	0,7%
Finska	1,9%
Italija	2,1%
Švedska	2,4%
Bolgarija	4,0%
Avstrija	4,3%
Češka	4,3%
Nizozemska	4,7%
Združeno kraljestvo	5,0%
Hrvaška	5,4%
Portugalska	5,7%
Francija	6,0%
Ciper	6,2%
Danska	6,8%
Belgija	8,6%
Poljska	8,7%
Grčija	8,8%
Nemčija	10,7%
Španija	11,0%
Slovenija	17,0%
Romunija	30,0%