Javno naročanje predstavlja velik in neizkoriščen potencial za odpravljanje številnih tehničnih in vrednostno pomembnih napak, ki nastajajo pri izvajanju projektov na vseh področjih in preprečujejo doseganje večje učinkovitosti na vseh ravneh. Čimprej je treba zagotoviti metodološko in vsebinsko bolje pripravljena in izvedena naročila, ustrezen in učinkovit nadzor in zato večjo usposobljenost naročnikov in drugih sodelujočih, so se strinjali udeleženci današnjega posveta o javnem naročanju, ki so ga organizirali združenja GZS. Hkrati je treba v praksi izbire izvajalca odpraviti prevladujoči kriterij najnižje cene ter za vse udeležence v javnem naročanju uvesti zavezujoč sistem profesionalnega obnašanja.
»Po nekaterih podatkih je 16% BDP neposredno namenjenega financiranju investicij v javnem sektorju. Javna naročila so lahko pomemben vir prihodkov tudi za gospodarske subjekte in če so strategije, smeri razvoja jasne, lahko izpeljemo razvoj posameznih dejavnosti tudi prek javnih naročil. Ob tem pa ne moremo mimo vprašanj transparentnosti in funkcioniranja pravne države, počasnosti in rigidnosti pri dokumentaciji in vseh z javnimi naročili povezanimi postopki, pa tudi občasno neenakopraven položaj domačih podizvajalcev. Želeli bi si še več naročil; da bi država kos pogače, namenjen javnim naročilom, še bolj usmerila v produktivne naložbe, ne le v infrastrukturne projekte, temveč tudi v znanje, usposobljenost ljudi«, je uvodoma izpostavil generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič.
Izhodišča predstavnikov izvajalcev sta na današnjem posvetu predstavila mag. Vekoslav Korošec, direktor GZS-Združenja za svetovalni inženiring in GZS-Združenja za inženiring, ter mag. Majda Dobravc, direktorica GZS-Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti. Vidik predstavnikov naročnikov so prikazali mag. Miranda Groff-Ferjančič, generalna direktorica Direktorata za javno premoženje na MF, Aleksander Petrovčič, svetovalec predsednika Računskega sodišča ter Miriam Ravnikar Šurk, predsednica Državne revizijske komisije.
Razprava se je odvijala v okviru okroglih miz. Okroglo mizo z naročniki je povezovala Tatjana Vresk, Sava projekt Krško, okroglo mizo z izvajalci pa Viljenka Godina, direktorica Ekonomskega instituta Maribor. Udeleženci so v razpravi kritično in konstruktivno izpostavili temeljne probleme, ki jih – vsak s svoje strani - zaznavajo na področju javnega naročanja. Ne manjka ne slabih izkušenj in tudi ne nezadovoljstva z »drugo stranjo« v postopkih, kjer pogosto prihaja do časovnih pritiskov, strokovnih in kadrovskih omejitev, različnega razlaganja istih določil in nepotrebnega balasta v razpisih. Ob tem pa ne velja pozabiti dobrih in uspešnih projektov, ki predstavljajo nazoren in učinkovit primer dobre prakse, ki jo velja posnemati.
Osnovni problem v javnem naročanju bolj v praksi kot v zakonodaji. Manjkajo podzakonski akti, smernice in priporočila, s kakršnimi v praksi razpolagajo druge razvite države. V javnem sektorju primanjkuje v zadostni meri usposobljenih kadrov za naročanje storitev, izbiro najugodnejšega ponudnika, pripravo pogodb, spremljavo in nadzor nad investicijo. Obstoječi kadri na tem področju običajno nimajo dovolj znanja, izkušenj in avtoritete, da bi odločali na osnovi kakovosti, ne samo najnižje cene.
Udeleženci so se strinjali, da splošna in nekritična uporaba kriterija najnižje cene pogosto vodi do izbire neustreznih ponudnikov in slabih, neučinkovitih projektov ter pogosto naknadnih izjemnih povišanj cen projektov. Na drugi strani pritiski na neprestano in nerazumno zniževanje cen povzročijo sistematičen izpad kakovostnih ponudnikov in s tem lahko ogrožajo njihovo poslovanje in razvoj na daljši rok.
Za predstavljene probleme so nakazali predloge rešitev. Nujno je izobraževanje vseh vključenih v proces javnega naročnika, tako naročnikov, investitorjev, kot izvajalcev. Smotrno bi bilo uvesti »šolo dobre prakse« za usposabljanje na področju naročanja storitev, spremljanje od izvajanja do zaključka naloge (storitve). V svetu obstaja vrsta priporočil in smernic, ki temeljijo na dobrih praksah in jih moramo začeti uvajati tudi v Sloveniji. Posebej so izpostavili, da lahko ustrezne programe izobraževanja pripravijo in ponudijo Združenje za svetovalni inženiring, Združenje za inženiring ter Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti v okviru GZS.
Nujna je strokovna pomoč pri pripravi in izvedbi javnih naročil s strani zunanjih strokovnjakov - ponudnikov metodoloških in drugih strokovnih znanj, svetovalnih storitev, inženirskih svetovalnih in izvajalskih storitev itd. Take oblike (so)delovanja med javnimi naročniki in stroko so v tujini običajen in stalen način delovanja javnih naročnikov, saj je strošek tega nepomemben v primeri s tveganji in stroški, ki jih povzročijo slabo pripravljena in izvedena javna naročila.
Takoj je treba v največji možni meri omejiti uporabo izključnega kriterija najnižje cene. Potrebna je uredba za pripravo sistema kriterijev za izbiro najugodnejših ponudnikov storitev za posamezna področaj razpisov.K pripravi ustreznih kriterijev je potrebno vključiti (tudi) strokovnjake z vseh posameznih - specialističnih področij naročanja (glede na predmet naročila).
Pomembno je vzpostaviti tudi sistem poslovne neoporečnosti, ki zavezuje vse sodelujoče in njihove zaposlene k spoštovanju pravil. Gre za pripravo etičnih kodeksov in pravil poslovnega obnašanja, do katerih so zavezani vsi izvajalci javnih naročil.
Sprejeti sklepe in predloge rešitev z današnjega posveta bomo posredovali tudi pristojnim ministrstvom, in nekateri od njih bi morali privesti do nujnih konceptualnih sprememb v procesu javnega naročanja že v letošnjem letu.
Na naslednjem posvetu, ki bo predvidoma pozno jeseni, bomo preverili, kaj se bo do takrat dejansko tudi spremenilo. Do sedaj se namreč žal ni veliko. Po besedah predsednika ZPSD Andreja Drapala »se že dve leti na srečanjih med ZPSD in predstavniki javnega sektorja strinjamo, da cena ne sme biti edini kriterij izbire in da je vsebinska usposobljenost za pripravo razpisov kritična. Strinjanje je że kar nadleżno, saj realnost razpisov ostaja nespremenjena ali pa se celo poslabšuje«.