Na javnem posvetu, ki smo ga 27. maja 2010 organizirali na GZS Zbornica poslovno storitvenih dejavnosti in Slovensko društvo za odnose z javnostmi na GZS, so govorniki iz vrst lobistov opozorili na nedorečenosti Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, predvsem z umeščenostjo področja lobiranja v zakon.
Mnenje predsednika Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti o tem, kaj prinaša Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije na področju lobiranja.
O posvetu se razpisali tudi mediji - spodaj navajamo objavljen prispevek v Delu, 27. 5. 2010, str. 3.
Lobisti: Zakon lobiranje ureja samo delno
Temeljna ambicija sprejetega protikorupcijskega zakona, ki je bil sicer v Državnem zboru sprejet dan poprej, je transparentnost odločanja javnih oblasti, lobiranje pa so v njem želeli definirati kot pozitiven pojav, je na javnem posvetu o lobiranju dejala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Pojasnila je, da je prav z vidika transparentnosti odločanja treba omogočiti različnim skupinam prebivalstva pravico do izražanja svojih interesov.
Registriranim lobistom bodo državni organi dolžni poslati gradiva
Pri protikorupcijskem zakonu so po ministričinih besedah želeli delovati proaktivno. Po njenem je pomembno, da stika z lobisti ne vežejo na plačljivost, pač pa samo na registracijo zasebnega stika. Registriranim lobistom bodo državni organi dolžni poslati gradiva, ki se tičejo področij njihovega lobiranja, to pa bo olajšalo njihovo delo.
Pavlinič Krebsova tako meni, da je zadeva enostavna in transparentna; lobist se registrira in nato lahko odločevalcem predstavi svoje interese. Pri tem seveda ne sme ponujati daril ali podkupnine. Akt lobiranja se zabeleži, enkrat letno pa lobist pošlje poročilo protikorupcijski komisije, je ureditev tega področja v novem zakonu predstavila ministrica.
Kečanović: Postavljene so osnove za ureditev tega področja
Bećir Kečanović, pomočnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije, je pritrdil ministrici, da lobiranje predstavlja le del zakona, čigar težišče je vendar v učinkovitem nadzoru javnih uslužbencev. Spomnil je, da je poskus zakonske ureditve lobiranja enkrat že propadel, sedanji protikorupcijski zakon pa postavlja vsaj osnove, da se to področje začne urejati.
Verčič: Zakon favorizira multinacionalke
Predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede Dejan Verčič je zakonu očital, da izrazito onemogoča participacijo majhnih podjetij, favorizira pa multinacionalke. Sama opredelitev lobiranja v zakonu pa je preozka, ocenjuje.
Drapal: Lobisti pri pripravi zakona niso sodelovali
Podobno kritičen je bil predsednik Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti Andrej Drapal, ki meni tudi, da pri pripravi protikorupcijskega zakona ni bilo prave javne razprave, saj lobisti pri njegovi pripravi niso sodelovali. Zakon je glede lobiranja naravnan omejevalno in ne participatorno, je dodal.
"Zakon bi moral biti sistemski, ali pa se sploh ne ukvarjati z lobiranjem"
Odvetnik Borut Zajc je priznal, da je uokviranje lobiranja v zakon izredno težka naloga. Zakon, tak kot je zdaj, je po njegovem nepotreben z vidika preprečitve nezakonitosti. Zakon bi moral biti sistemski, ali pa se sploh ne ukvarjati z lobiranjem, je prepričan. V. d. direktorja urada vlade za komuniciranje Darjan Košir pa je ob tem opozoril na težavnost oblikovanja celostnega zakona o lobiranju.
Avtorica prispevka v Delu: Barbara Pavlin