Smernice za sodnike, tožilce, odvetnike in sodne tolmače
Tolmačenje v sodnih postopkih je še posebej zahtevno in odgovorno delo, saj je velikega pomena za dobro in pravilno razumevanje vsebin ter tudi komuniciranje med strankami na sodišču. Z namenom, da bi olajšali sodelovanje med sodniki, tožilci, odvetniki in sodnimi tolmači, sta EULITA (European Legal Interpreters and Translators Association) and ECBA (European Criminal Bar Association) skupaj pripravili zbir navodil, kako naj celoten postopek poteka – od izbire tolmača do samega dogajanja v sodni dvorani.
1) Izbira tolmača
Da bi zagotovili odlično znanje jezika in primerno tolmačenje v skladu s poklicno etiko, je načeloma potrebno zagotoviti sodnega tolmača, to je sodno zapriseženega in registriranega sodnega tolmača.
Za tolmačenje v jezikih, za katere ni registriranih sodnih tolmačev, bi bilo koristno, da bi sodnik ali tožilec pred obravnavo s kratkim pogovorom preveril usposobljenost in spretnost tolmača, da bi dobili zagotovilo o znanju in spretnosti tolmača v jeziku, v katerem bo potekal postopek.
2) Vnaprejšnje informiranje o primeru
Pri zapletenih in dolgotrajnih postopkih, kot tudi v postopkih z obsežnimi spisi in težjimi primeri, je priporočljivo zagotoviti tolmaču kratek pregled primera pred sojenjem ali nekaj dni pred obravnavo, da se bo lahko ustrezno pripravil glede na potrebe oz. posebnost terminologije v posameznem primeru (kot npr. na področju medicine, tehnike ali ekonomije).
3) Namestitev v sodni dvorani
Sodni tolmač mora (ne glede na okoliščine) imeti dodeljeno svoje mesto v sodni dvorani, od koder lahko vidi in sliši vse stranke v postopku in tako izkazuje, da na obravnavi sodeluje kot nevtralni tolmač. To velja tudi v primerih, ko mora tolmač prevajati šepetaje.
Tolmaču je potrebno zagotoviti dober pregled in dobro akustiko ves čas sodnega procesa, pa tudi možnost za zapisovanje beležk, opomb na trdi podlagi (npr. miza).
4) Kratka predstavitev udeležencev v postopku
Sodni primeri se odvijajo v skladu z različnimi postopki v posameznih državah (in povprečen državljan niti ne pozna sodnih postopkov), zato bo kratka predstavitev udeležencev (sodnika, tožilca, sodnega tajnika, sodnega tolmača, odvetnikov itd.) zmanjšala napetost tujih obtožencev in bo zagotovila bolj tekoč potek postopka.
Še posebej je ob tem potrebno poudariti, da je sodni tolmač nevtralna oseba, ki ima nalogo prevajati vsa vprašanja in izjave vestno in v celoti v določen tuj jezik.
5) Pisna besedila, predstavljena na zaslišanju
Če so na zaslišanju predstavljena in prebrana pisna besedila (obtožbe, dokumenti, pogodbe, dopisi, akti itd.), je potrebno te dokumente (originale ali kopije) vročiti sodnemu tolmaču tako, da jih prevaja ob njihovem gledanju oz. prebiranju.
6) Tolmačenje zaslišanja v jezik tujih udeležencev
Z namenom omogočiti tujim udeležencem na obravnavi slediti postopek (npr. med zasliševanjem prič), mora biti sodnemu tolmaču dovoljeno – npr. s tem, da sedi poleg njih – tolmačenje izjav prič in/ali sodnika (tožilca, odvetnikov) s šepetanjem.
Da bi olajšali to zahtevno obliko tolmačenja ter preprečili kakršnokoli akustično motnjo med sodnim zaslišanjem, ki bi nastala zaradi šepetajočega tolmačenja, je priporočljiva uporaba t. im. »bidule«.
7) Prekinitev tolmačenja
Pravilno in celovito tolmačenje izjave na podlagi zapiskov zahteva maksimalno koncentracijo tolmača. Kakršni koli posegi med tolmačenjem s strani odvetnikov, sodnikov, stranke itd. prekinejo logični potek tolmačenja, zato bi do njih moralo prihajati šele, ko je sodni tolmač končal s tolmačenjem strankine izjave.
8) Odmori
Tolmačenje zahteva visoko stopnjo koncentracije, zato je potrebno po približno eni uri načrtovati kratke odmore.
9) Nobenega prenosa pravosodnih nalog na sodnega tolmača
Čeprav sodni tolmači vedo, da bodo na začetku zaslišanja stranke pozvane, da izkažejo svojo identiteto in bodo priče opozorjene na svojo dolžnost, da govorijo resnico, kot tudi, da bodoobsojeneosebe obveščene o pravnih sredstvih, ki jih imajo na voljo, je sodnikova naloga, da opravi vse te formalnosti in tolmača prosi le za prevedbo teh informacij v jezik obtožene/obsojene osebe.
10) Kulturna kompetentnost sodnih tolmačev
Če bi v postopku obravnave sodnik ali tožilec želel pridobiti informacije o posebnih navadah določene etnične skupine od sodnega tolmača (npr. ali nod pomeni "da" ali "ne"), ali, če sodni tolmač oceni, da je potrebno obvestiti sodnika ali tožilca o kakršnih koli posebnih značilnostih zato, da bi bolje razumeli obnašanje tuje stranke na obravnavi, je to treba storiti zunaj postopka, npr. v kratkem odmoru, ki ga zahteva sodni tolmač.