Novice


Arhiv: Konferenca Prihodnost na področju koriščenja nepovratnih sredstev, 3. 2. 2011 - poročilo

Na konferenci o prihodnosti na področju koriščenja nepovratnih sredstev na GZS so predstavniki Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, JAPTIja, Urada za Evropsko teritorialno sodelovanje, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za finance, spregovorili o stanju porabe sredstev, poenostavitvah pri poročanju in vodenju projektov, centraliziranih programih, predvsem pa predvidenih razpisih za leto 2011. Razpoložljivih sredstev v drugi finančni perspektivi je malo, saj je bil večji delež v preteklosti že uspešno črpan. V nadaljevanju predstavljamo povzetek njihovih izvajanj.


1. Predstavitev novosti in poenostavitev pri poročanju o izvajanju projektov – mag. Mateja Čepin, direktorica Urada za kohezijsko politiko SVLR

Mag. Mateja Čepin, direktorica Urada za kohezijsko politiko Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je predstavila novosti in poenostavitve pri poročanju o izvajanju projektov ter napoved razpisov za leto 2011. Projekti se v preteklem letu niso izvajali z načrtovano dinamiko.. Razlogi so predvsem na strani odlogov investicij, gospodarske krize, … Posledično je tudi manj iz sredstev EU.

Črpanje evropskih kohezijskih sredstev (2007-2010) v številkah:

  • 3,5 milijarde evrov (EU + Sl del) potrjenih instrumentov, kar predstavlja 150% razpoložljivih pravic porabe za obdobje 2007-2010;
  • 2,7 milijard evrov (EU + Sl del) potrjenih operacij – projektov, kar pomeni 114 % razpoložljivih pravic porabe za obdobje 2007-2010;
  • 1,3 milijarde evrov (EU + Sl del) izplačanih iz državnega proračuna;
  • 932 milijone evrov (EU del) posredovanih zahtevkov za povračilo na Ministrstvo za finance;
  • 753 milijonov evrov (EU del) povrnjenih v državni proračun;
  • 732 milijonov evrov (EU del) certificiranih izdatkov.

V letu 2010 je bilo za 960 milijonov evrov potrjenih instrumentov, tako preko javnih razpisov kot v neposrednih potrditvah operacij, dodeljenih sredstev pa je bilo za 693 milijonov evrov. Velik poudarek je bil na podpori kriznim ukrepom Vlade RS in aktivnostim podjetij za blažitev soočanja s težavami v letih 2009 in 2010. Zato so se na SVLR osredotočili na različne oblike subvencioniranja zaposlovanja (dolgotrajno brezposelnih, težje zaposljivih, mladih brezposelnih oseb, …), na sofinanciranje usposabljanja zaposlenih, napotenih na začasno čakanje na delo, na podporo podjetjem pri ohranjanju RR aktivnosti in med drugim podprli javni razpis Razvojni centri slovenskega gospodarstva v obsegu 185 mio evrov, javni razpis za razvoj kompetenčnih centrov v obdobju 2010-2013, v obsegu 45 mio evrov in program instrumentov finančnega inženiringa.

In katere so napake, težave pri izvajanju kohezijske politike?

Težave so povezane predvsem z

  • nujnostjo zalaganja sredstev in finančno (ne)zmožnostjo upravičencev, zlasti pri velikih infrastrukturnih projektih, visokih stroških pridobitve avansa v višini 30% pogodbene vrednosti, likvidnostnih težavah upravičencev in dolgotrajnih postopkih vračanja sredstev oz. izplačil iz proračuna;
  • izvajanjem projekta; predvsem kar se tiče neenotnosti in nejasnosti pravnih podlag, dolgih in zapletenih postopkov poročanja, vnašanja podatkov v sistem ISARR, administrativnega bremena, ki je nesorazmeren z vrednostjo projekta, obsežne podporne dokumentacije pri pripravi zahtevka za izplačilo, informacijskega sistema (centovska razlika, predplačila, DDV, vnos podatkov in priprava zahtevka za izplačilo, …), kadrovske podhranjenosti in usposobljenosti, informiranja in obveščanja;
  • izvajanjem javnih naročil; gre za zamude pri izvajanju javnih naročil zaradi pritožb neizbranih ponudnikov in neznanje upravičencev s področja JN;
  • zaključevanjem operacije - spremenjena dinamika izvajanja projekta in upoštevanje rokov, opredeljenih v pogodbi o sofinanciranju, nedoseganje ciljev in kazalnikov.

Najpogostejše napake pri izvajanju kohezijske politike pa so povezane s:

  • poročanjem o izvajanju projekta, zlasti če je prilagojeno in ne izhaja iz dejanskega stanja;
  • izvajanjem javnih naročil (sklepanje aneksov k pogodbi o izvedbi dodatnih del in storitev na projektu, zniževanje vrednosti javnega naročila, drobljenje javnih naročil zaradi suma dogovarjanja);
  • upravičenostjo stroškov (neupoštevanje navodil o upravičenih stroških, posledično financiranje neupravičenih stroškov);
  • neizpolnjevanjem pogojev iz pogodbe o sofinanciranju (neustrezno upoštevanje pravnih podlag – nepravilno izvajanje, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in sprotno prilagajanje izvajanje projekta);
  • zaključevanjem operacije;
  • dvojnim financiranjem, kot npr. financiranje iz različnih projektov za iste ljudi in iste aktivnosti;
  • informiranjem in obveščanjem.

V skladu z izkušnjami pri izvajanju kohezijske politike so bile že uvedene tudi določene poenostavitve in izboljšave:

  • uvedba predplačil
  • uvedba DDV kot upravičenega stroška
  • uvedba pavšalov za ESS in ESRR – 20% na neposredne upravičene stroške, veljavno od začetka leta2011 naprej
  • uvedba krajših plačilnih rokov za inv. transfere – zagotovitev plačila občinam iz proračuna RS dan pred zapadlostjo plačila situacije izvajalcu
  • nova Navodila o upravičenih stroških, ki predstavljajo bistveno poenostavitev pri poročanju o izvajanju projektov
  • uvedba novih finančnih instrumentov za pospešeno črpanje evropskih sredstev
  • poenostavitve v postopku priprave in potrjevanja instrumentov
  • odprava večkratnih kontrol in s tem pomembno skrajšanje časa do izplačil iz proračuna RS
  • za prihodnost: uvedba vzorčnih kontrol. Posredovati bo potrebno le še seznam dokazil, skrbnik pa bo določil, katere dokumente je potrebno posredovati.

2. Spodbujanje tehnološkega razvoja v letu 2011 – dr. Franc Gider, TIA

V letu 2011 bodo spodbude tehnološkemu razvoju potekale preko štirih planiranih programov:

1.Mladi raziskovalci iz gospodarstva

Namenjen je podiplomskemu študiju (doktorat) kandidatov iz podjetij za opravljanje temeljnih raziskav. Predvidena objava bo poleti 2011, razpisana vrednost sredstev pa bo 20 mio EUR. Kot upravičeni stroški se bodo šteli plača mladega raziskovalca in mentorski dodatek mentorja ter stroški potrošnega materiala, stroški storitev zunanjih izvajalcev, potni stroški in stroški amortizacije, povezani s programom raziskovalnega dela.

2.VALOR

Namenjen je podpori spin-off podjetjem, za komercializacijo znanja iz univerz in inštitutov oz. za trženje znanj, ki so nastala v raziskovalnih ustanovah.

Objava razpisa je predvidena spomladi 2011, višina razpisanih sredstev pa bo 1 milijon evrov. Kot upravičeni stroški se bodo upoštevali plače zaposlenih, zunanje storitve, nematerialne investicije, stroški vodenja projektov.

3.INO

Namenjen je podpori tehnološko inovacijskim vozliščem, kot podporno okolje za spodbujanje inovativnosti podjetij. Objava je predvidena spomladi 2011, razpisanih pa bo 1.200.000 EUR. Kot upravičeni stroški se bodo šteli plače zaposlenih, zunanje storitve, nematerialne investicije, stroški vodenja projektov.

4.TTO

Podpora pisarnam za prenos tehnologije, licenciranje, spin-off podjetja, trženje znanja. Program je usmerjen kot »most« med univerzami in gospodarstvom. Objavo lahko pričakujemo spomladi 2011, višina razpisanih sredstev pa bo 800.000 EUR. Kot upravičeni stroški se bodo šteli plače zaposlenih, stroški patentov in modelov, zunanje storitve, režijski in ostali materialni stroški.

In katere so najpogostejše napake, težave?

  1. Plani naj bodo čim bolj realni – napihnjeni plani, tudi za 30-40%, katerih sredstev se potem ne da črpati.
  2. Težavo predstavljajo tudi prenosi sredstev med posameznimi leti. Denarja se ne da prenašati.

3. Evropski teritorialni programi: Programi čezmejnega sodelovanja – dosedanje izkušnje in objave razpisov do konca leta 2013 – Laura Lajh Rauter, vodja Sektorja za upravljanje čezmejnih programov

Podjetja se kot prijavitelji lahko prijavljajo na razpise v t.im. Jadranski pobudi in bilateralnih programih evropskega teritorialnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo ter Slovenijo in Hrvaško, pa tudi v programih transnacionalnega sodelovanja (ETS) – področje Srednje Evrope

Na novo pridobljena korist za slovenske prijavitelje - pavšal v vrednosti 20% - pa za te razpise ne velja, saj bi bili partnerji v tem primeru obravnavani neenakopravno.

Kateri so dosežki in koristi projektov ETS?

  • skupne strategije, krepitev integracije EU;
  • skupno trženje in promocija – osveščanje partnerjev o skupnih izzivih;
  • skupne investicije – zmanjševanje stroškov in racionalnejša raba virov;
  • krepitev usposobljenosti – boljše medkulturno in medinstitucionalno razumevanje in povezovanje;
  • primerjalne študije in izmenjava dobrih praks – dostop do inovativnih rešitev in dobrih praks.

V okviru programov ETS je sodelovanje možno na področju konkurenčnosti, turizma in kulture, družbe, varnega okolja in narave, mobilnosti, sinergije, celovitega trajnostnega razvoja, naravnih nesreč in podnebnih sprememb.

Kateri so največji izzivi pri izvajanju ETS projektov?

To so predvsem kulturne razlike, jezikovne ovire, različne nacionalne zakonodaje, administrativne ovire pri vodenju programov/projektov ipd.

Prihodnost na področju ETS po letu 2013 – pričakujemo lahko, da se bo sodelovanje nadaljevalo.


4. Poraba sredstev EU za gospodarstvo v drugi finančni perspektivi in napovedi razpisov – mag. Janko Burgar, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, Ministrstvo za gospodarstvo

Na novo je bil uveden finančni inženiring in predplačila.

V finančni perspektivi 2007-2013 je bilo na voljo sredstev za OP RR 558,76 mio EUR in za OP RČV 22,25 mio EUR. Ministrstvo za gospodarstvo ima za leto 2011 na voljo še cca. 11 mio. sredstev in sicer na OP RR 4,80 mio EUR in OP RČV 6,90 mio EUR. Ukrepi se nanašajo na razvojno raziskovalne dejavnosti, tehnološke investicije, tvegani kapital, garancije, razvoj človeških virov (RČV).

Vavčerski sistem podpore inovacijski vavčer so nadgradili tako, da ni več pogoja »DE MINIMIS«.

OP RR: PU 1.1 + 2.1: RIP, mali RR in GRLS

  • 105,90 mio EURže izplačano, kar predstavlja 63% dodeljenih sredstev,
  • Razvojno investicijski projekti, raziskovalno razvojne dejavnosti, izgradnja podjetniškega inkubatorja in tehnološkega parka.
  • Skupaj podprtih 94 projektov, od tega že zaključenih 34.
  • Do 2011 izvedeno 220 novih zaposlitev ter 170 inovacij in patentov.

OP RR: PU 1.1: RAZVOJNI CENTRI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA

  • 185 mio EURrazpisanih sredstev.
  • Prispelo 42 vlog v višini želenega sofinanciranja preko 386 mio EUR.
  • Odobrenih je 17 projektov, s področja avtomobilske industrije, elektroindustrije in elektronike, energetike, farmacije in biotehnologije, informacijsko komunikacijske tehnologije, lesno predelovalne industrije in novih materialov.

OP RR: PU 1.2: SOFINANCIRANJE NAKUPA NOVE TEHNOLOŠKE OPREME (JR P4)

  • Izvedeni 4 javni razpisi (JR): v letu 2007, 2x v letu 2008 in v letu 2009 za obdobje 2009 – 2011.
  • Namen: večja konkurenčnost podjetij, merjena z večjo rastjo in produktivnostjo ter konkurenčnejši nastop na trgu ter večja dodana vrednost na zaposlenega.
  • Realizirana sredstva: 88.292.125,14 EUR
  • Realizirano št. projektov: 597
  • Realizacija novo ustvarjenih delovnih mest (JR 1-3): 333 (za 4. JR še ni podatkov, ker vsi projekti še niso zaključeni).
  • Napoved povečanja dodane vrednosti (JR 1-4): cca. 5% (podatkov o dodani vrednosti še ni).

OP RR: PU 1.2

GARANCIJSKI SKLAD ZA BANČNE KREDITE S SUBVENCIJO OBRESTNE MERE (JR P1)

Skupaj sredstva: 66.86 mio EUR:

– vplačilo v garancijski sklad: 42.66 mio EUR in subvencija obrestne mere: 24.20 mio EUR

Na podlagi programa so bili zaključeni 3 javni razpisi, v okviru katerih je bilo odobrenih 726 projektov v višini 125 mio EUR garancijskega potenciala in 18,8 mio EUR subvencije obrestne mere.

Zadnji od razpisov še ni zaključen in ponuja dodatnih 34,47 mio EUR garancijskega potenciala ter 4,73 mio EUR subvencije obrestne mere.

Ostali cilji programa (dodana vrednost na zaposlenega, nove zaposlitve) bodo merljivi šele leta 2016.

OP RR: PU 1.2

HOLDINŠKI SKLAD (tvegan kapital in garancije s subvencijo obrestne mere)

Skupaj sredstva:48.847.334,35 EUR + nacionalna sredstva MVZT: 50.000.000,00 EUR

SPS je objavil marca 2010 javni razpis za DTK:

Razpisanih je skoraj 34 mio EUR, potrjeni so štirje projekti (udeležba države 20.563.156,86 EUR (49%), skupna vrednost DTK: 42.004.414,71 EUR), v postopku potrditve na VRS čakata še dva projekta (udeležba RS 6.174.000 EUR, skupna vrednost DTK: 12.600.000 EUR),.

– Predvideno je še eno odpiranje vlog v 2011.

Sredstva v višini 13,8 mio EUR bodo namenjena za javni razpis za garancije s subvencijo obrestne mere, ki bo objavljen v 2011 (garancijski potencial: cca. 40 mio EUR).

OP RČV

7 mio EUR je že izplačanih, kar predstavlja 46% od dodeljenih sredstev, kar je prineslo predvsem nove zaposlitve visoko kvalificiranega kadra in delovanje interdisciplinarnih skupin na projektih v podjetjih.

Skupaj je podprtih 146 projektov, od tega že zaključenih 46.

V 77 interdisciplinarnih skupinah je vključenih 574 članov iz različnih strokovnih področji. Do 2011 bo izvedenih še 53 novih zaposlitev, razvitih 46 novih ali izboljšanih produktov.


5. Interpretacija državnih pomoči – Lea J. Lekočevič, vodja sektorja za spremljanje državnih pomoči na Ministrstvu za finance

Državna pomoč je urejena v naslednjih pravnih podlagah, ki jih moramo upoštevati:

EU zakonodaja:

  • Pogodba o Delovanju Evropske Unije
  • Uredba sveta (ES) št. 659/1999
  • drugi pravni akti po področjih (uredbe, smernice, okviri, odločbe …)

SLO zakonodaja:

  • Zakon o spremljanju državnih pomoči (Ur.l. RS, št. 37/2004) in
  • Uredba o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu “de minimis” (Ur.l. RS, št. 61/2004) ter
  • Navodilo za merjenje učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči.

Državna pomoč je v 107. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti opredeljena kot »izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov prejemnikov, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev z namenom zagotavljanja določene konkurenčne prednosti«. Državna pomoč je lahko dodelijo v obliki dotacije, posojila s pogoji ugodnejšimi od tržnih, v obliki subvencioniranih obresti, davčne olajšave, garancije (vključno s podatki o zavarovanju garancije in stroški garancije) idr.

Državne pomoči so vedno sredstva, namenjena izključno za ekonomske subjekte (tudi občine, razvojne agencije,zavode, …), niso pa namenjena gospodinjstvom. Kriterij, ki določa, kdo bo prejel državno pomoč, je pridobitnost. Cilji pomoči pa so sektorski (kmetijstvo, ribištvo, promet), horizontalni (raziskave in razvoj, varstvo okolja, storitve splošnega gospodarskega pomena, reševanje in prestrukturiranje, mala in srednje velika podjetja, zaposlovanje, usposabljanje, varčevanje z energijo, …) in regionalni.

Pri dodeljevanju državnih pomoči velja pravilo »de minimis«, kar pomeni, da isti subjekt v treh proračunskih letih skupno ne sme prejeti več kot 200.000 EUR, prejemnik v cestnoprometnem sektorju pa ne sme preseči 100.000 EUR pomoči. Vendar pa do pomoči niso upravičeni:

  • prejemniki iz dejavnosti transporta za nabavo vozil za cestni prevoz;
  • prejemniki iz dejavnosti, ki so povezane s proizvodnjo, naštetih v Prilogi I Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti;
  • podjetja v težavah;
  • prejemniki iz sektorjev ribištva in ribogojstva;
  • prejemniki iz sektorja premogovništva.

Pomoči ne smejo biti neposredno povezane z izvoznimi dejavnostmi prejemnikov.

Kje so prednosti državnih pomoči?

  • ni jih potrebno priglasiti Evropski komisiji;
  • ni definiranih upravičenih stroškov;
  • ni določene maksimalne dovoljene intenzivnosti pomoči.

Katere so slabosti?

  • za veliko ukrepov velja pravilo »de minimis« – določeni prejemniki so že presegli prag 200.000 EUR;
  • seštevanje “de minimis” pomoči z ostalimi pomočmi za iste upravičene stroške;
  • izključitev določenih sektorjev.

Zgornja meja intenzivnosti državne pomoči velja ne glede na to, iz katerih javnih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena in ali je pomoč dodeljena po več shemah hkrati. Pomoči po pravilu “de minimis” se prištevajo k dodeljenim pomočem za iste upravičene stroške,kjer prag “de minimis” pomoči pomeni 200.000 € v 3 letih.

Prejemnik pomoči mora k vlogi za pridobitev sredstev podati izjavo, koliko pomoči iz javnih virov je že prejel za iste upravičene stroške.

Na kaj je potrebno paziti pri poročanju?

  • na točnost pri vpisu matičnih številk;
  • na številko zadeve (0001-5474147-2004);
  • na ustrezne instrumente – skladno s potrjeno shemo oz. individualno pomoč;
  • na ustrezno kategorijo – skladno s potrjenim;
  • na bruto pomoč – znesek državne pomoči;
  • na poročanje po končnih prejemnikih – koristnikih pomoči;
  • ob »de minimis« pomoči se ne poroča ob letnem poročanju o dodeljenih državnih pomočeh.

Roki za poročanje:

  • 15.marec za državne pomoči dodeljene v preteklem letu (sheme in individualne pomoči);
  • 15 dni po dodelitvi sredstev v primeru pomoči dodeljenih po pravilu “de minimis”(pred dodelitvijo potrebno preveriti višino že dodeljenih sredstev po pravilu “de minimis”);
  • 30. april za učinke o dodeljenih državnih pomočeh.

Letno poročilo je vsako leto predloženo Vladi RS in Državnemu zboru RS. Zajema podatke za zadnja tri leta, pri čemer se upoštevajo vse spremembe in pomanjkljivosti iz preteklih let. Poročilo temelji na podatkih, ki so bili posredovani s strani dajalcev državnih pomoči.


6.Predstavitev koncepta načrtnega, strukturiranega in trajnega pridobivanja evropskih nepovratnih sredstev - Pristop TRIO; Beno Stern, direktor Pro-Eco d.o.o.

Predstavitev koncepta načrtnega, strukturiranega in trajnega pridobivanja evropskih nepovratnih sredstev - Pristop TRIO
Beno Stern, direktor Pro-Eco d.o.o.

B. Stern je v svoji predstavitvi podal nekaj svojih predlogov, nasvetov, kako pripraviti uspešne projekte, kako jih načrtovati.

Za pripravo uspešnih projektov je potrebno dobro poznavanje evropskih politik, ki so na voljo na portalih EU. Ob prebiranju teh ekonomskih politik EU se je izkazalo za zelo učinkovito zapisovanje zamisli, idej za projekte, kar nam lahko koristi, ko bomo kasneje dejansko takšen projekt pripravljali.

Kaj svetuje podjetjem, da storijo do začetka nove finančen perspektive 2014, glede na to, da so sredstva za nekatera področja že porabljena, na voljo pa jih je le še manjši del? Podajajte svoje predloge na pozive o zbiranju predlogov za projekte!


7.Predstavitev izsledkov ankete »Administrativne ovire pri vodenju projektov iz kohezijskih sredstev«; Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike, Center za lobiranje GZS

Pred konferenco je GZS med svojimi člani izvedla anketo o administrativnih ovirah pri vodenju projektov iz kohezijskih sredstev, ki jih imajo podjetja. Ovire in težave je predstavnikom pristojnih institucij predstavila A. Avberšek. Anketa, v kateri je sodelovalo skupaj 72 podjetij, je pokazala, da

  • se 61% sodelujočih podjetij v anketi srečuje z nejasnostmi v zvezi z uporabo pravil o javnem naročanju;
  • se 61% sodelujočih v anketi srečuje z nejasnostmi, povezanimi z razlagami o pravilih dodeljevanja državnih pomoči;
  • niso redki primeri, da prijavitelji na svoja zastavljena vprašanja čakajo več kot 10 dni, včasih tudi 30 ali celo 40 dni in 90 dni;
  • kar 84% anketiranih se srečuje s težavami pri vodenju in administraciji projektov.

Še posebej so anketirana podjetja svojo kritiko usmerila na instituciji JAPTI in TIA, izkazalo pa se je tudi, da bi bilo ponovno potrebno opredeliti in operacionalizirati državne pomoči.

Več v predstavitvi rezultatov ankete. 

Fotogalerija