Viljenka Godina iz podjetja Ekonomski inštitut Maribor, ki izvaja podjetniško svetovanje in usposabljanje na področjih generalnega menedžmenta, trženja, strateškega in poslovnega načrtovanja ter sodeluje pri grozdenju podjetij in internacionalizaciji, ima veliko izkušenj z malimi podjetji. "Ne glede na to, kaj se govori, kredita pri bankah praviloma ne dobiš, razen v izjemnih primerih. Če ima podjetje na banki vezano 100 tisoč evrov, lahko dobi 80 tisoč evrov kredita. Velik problem so tudi garancije za izvedbo posla. Banke se obnašajo zelo nekooperativno. Bistveno boljše, kljub zahtevnim postopkom, je sodelovanje s Slovenskim podjetniškim skladom.
Pogoji razpisov na državni ravni se nenehno spreminjajo, podjetniki pa tako ne vedo, kaj jih čaka. Vsak razpis se bere kot nekaj novega, kar za podjetja predstavlja problem. Podjetniški projekti se namreč razvijajo mesece in ne takrat, ko je razpis objavljen. Velik del razpoložljivih sredstev podjetjem sicer predstavljajo tudi strukturni skladi, iz katerih pa smo v Sloveniji doktorirali."

Karin Žvokelj Jazbinšek iz svetovalnega podjetja MK Projekt, ki pokriva področje investicijskega planiranja in analiziranja ter zagotavljanja nepovratnih virov financiranja, ključen problem na ravni podjetja vidi v neinovativnih projektih, ki bi ustrezali javnemu razpisu.
Drugi problem tiči v zapiranju finančne konstrukcije podjetja. "Podjetja pogosto nepovratna sredstva vidijo kot rešilno bilko za nek projekt. A to ni tako. Najprej morajo podjetja imeti na voljo dovolj denarja, šele potem lahko kandidirajo za nepovratna sredstva. Nanje pa je treba čakati kar dolgo," pravi Žvokelj Jazbinškova.
Tretji problem povezuje z birokratskimi ovirami. "Ministrstvo sicer teži k poenostavitvam, a se jih velikokrat ne drži. Dodatna navodila in spreminjanje navodil otežujejo izvajanje projektov. To za mala podjetja predstavlja ogromen problem. Namesto da bi se ukvarjala s projektom, se ukvarjajo s pripravo poročila," pravi. Banke sicer v zadnjem času podjetnikom ponujajo več posojil, a stanje zaradi prevelikih zahtevanih garancij in osebnih poroštev še zdaleč ni rožnato, sklene Žvokelj Jazbinškova.

Marjana Plukavec iz največjega slovenskega prevajalskega podjetja Iolar, ki strankam zagotavlja storitve prevajanja zahtevne dokumentacije in lokalizacijo programske opreme v jezike jugovzhodne Evrope, težav z iskanjem svežega denarja nima, saj ga ne potrebuje. "Vedno iščemo nove priložnosti, poslovanje pa vse bolj usmerjamo zunaj Slovenije. Razmišljamo tudi o razvoju novih produktov. V tem primeru bomo tudi mi morali poiskati finančne vire."

Objavljeno na spletnem portalu Planet Siol.net.