V zadnjem letu smo se, predvsem na nivoju predsedstva ZLPI, zelo aktivno dogovarjali z ministrstvi o spodbudah za lesnopredelovlano panogo. Želeli smo pridobiti celo sektorski pristop in rezervacijo 100 mio. EUR samo za lesnopredelovalna podjetja, a se je po dveh sestankih predsedstva z ministri Dejanom Židanom, Stankom Stepišnikom in Metodom Dragonjo izkazalo, da se dosedanjega horizontalnega modela ne da spremeniti..

 

Na sektorskem področju pa smo uspeli doseči podporo Skladu za regionalni razvoj iz Ribnice, da bo prvič pripravil razpis samo za panožna podjeta. Ministra Metoda Dragonjo smo vzpodbudili tudi k zagotovitvi dodatnih sredstev iz kohezije za ta sklad, ki bi jih potem lahko Sklad ponovno razpisal samo za lesnopredelovlana podjetja (SKD 16 in 31).

 

Dosegli smo tudi spremembe v Strategiji pametne specilaizacije, tako da je les sedaj upoštevan in bo kar nekaj področij na katerih bo smiselno oblikovati konzorcije. To so predvsem področja trajnostne gradnje in obnovljivih virov.  

 

S skupino aktivnih žagarjev smo na MKO dosegli, da ne bodo vsa sredstva iz programa za obnovo podeželja, za pospešitev predelave lesa, povratna, pač pa jih bo precejšen del tudi nepovratnih.

 

Na MGRT pa se večino sredstev za razvojne invseticijske namene seli na SID banko in na Podjetniški sklad.

 

Skratka lesnopredelovalna panoga je v zadnjih letih postala pomembnejša kot je bila v preteklosti. Dobila je tudi precej več subvencij kot v prejšnjih obdobjih.

 

Uspeli smo tudi prepričati MKO in druge lastnike gozdov, da sedanji trg z gozdno lesnimi sortimenti ne omogoča predvidljive dolgoročne oskrbe lesopredelovlanih podjetij in ga je zato nujno potrebno urediti, če želimo okrepiti primarno predelavo lesa v Sloveniji (tu bo potrebnega še veliko dela, da bo ta cilj dosežen).

 

Lensopredelovalna panoga je lani, po petih letih izgube, zopet poslovala pozitivno (+ 3,9 mio. EUR), od tega lesarstvo (+9,9 mio. EUR)  in pohištvo (- 6 mio. EUR). Lepo je narasla tudi dodana vrednost na zaposlenega, iz 25 162 EUR/zaposlenega v letu 2012 na 26 797 EUR/zaposlenega v letu 2013. Posebno pri gradnji z lesom se vedno bolj pozna, da je les res odličen material in tako njegova uporaba hitro raste.

 

Pozna se tudi, da podjetja vedno več vlagate v razvoj in je tako že precej podjetij v klubu najboljših podjetij EU. V veliki meri pa so navedeni kazalci žal tudi odraz zapiranja številnih delovnih mest s (pre)nizko dodano vrednostjo. Žal nikakor nismo mogli dopovedati praktično vsem negospodarskim interesnim skupinam, da so pogoji za prestrukturiranje, še posebno delovno intenzivnih podjetij, izjemno težki in bodo tako to selekcijo lahko preživeli le najboljši, ki pa jih bo premalo, da bi lahko vzdržavali tolikšno porabo države... Številna izgubljena podjetja so tako za panogo, državo in še posebno za ljudi, ki so izgubili delo, velika škoda.

 

Tudi za naprej je povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega nad 30 000 EUR najboljša osnova za nadaljnji razvoj. Za kar pa so potrebna velika vlaganja v trženje, v nove izdelke in storitve ter v nove tehnologije in poslovne modele..  Priprava dobrih razvojno tržnih projektov, izkoriščanje povratnih in nepovratnih sredstev, stalno usposabljanje in inoviranje ter vključevanje v mednarodne projekte tako ostajajo temelji razvoja tudi v bodoče.

 

Igor Milavec

Direktor ZLPI