Na konferenci Podjetništvo v lesarstvu 2017, ki je 12. septembra potekala na sejmu MOS,  je Igor Milavec direktor GZS Združenja lesne in pohištvene industrije (GZS ZLPI)  predstavil stanje in trende v lesarstvu. Poudaril je, da je leta 1985 lesnopredelovalna panoga dosegla največje število zaposlenih, okrog 38 000. Sledilo je  30 letno obdobje krčenja, ker je država lesnopredelovalno panogo zanemarila in ji je z nizom ukrepov otežila življenje. Organiziran nastop proti takšnemu početju je zastavilo GZS ZLPI jeseni leta 2008 z iniciativo Gozd in les za trajnostni razvoj Slovenije, ki jo je podpisalo 12 ključnih deležnikov gozdno lesenega sektorja. Na tej osnovi GZS ZLPI in partnerji že 9 let sistematično delujejo in so dosegli, da se je status lesnopredelovalne panoge iz »odpisane« spremenil, v status strateške prioritete Vlade RS v letu 2014. S tem je kot edina panoga predelovalnih dejavnosti dobila tudi svoj direktorat na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. 

Odločna panožna pobuda je hitro dobila pozitiven odziv javnosti in politike za zaustavitev negativnega trenda. Po letu 2010 so tako sledili številni državni ukrepi, ki so skupaj z izjemnimi prizadevanji panožnih organizacij in lesnopredelovalnih podjetij  privedli do preobrata.  Panoga tako v zadnjih letih raste v rangu 5 do 10 % na leto. V zadnjih dveh letih je končno začelo rasti tudi število zaposlenih v rangu 500 zaposlenih na leto.

Dolgoletno obdobje krčenje panoge v katero je bilo investirano  kar 7 krat manj na zaposlenega kot Avstriji, pa je pustilo težke posledice v velikem tehnološkem zaostanku. Zato je bilo eno izmed priporočil konference, da je potrebno preko Direktorata za lesarstvo pospešiti posodobitev podjetij, z bistvenim povečanjem javnih razpisov za lesnopredelovalna podjetja in njihovo podporno okolje.