POSLOVANJE GOSPODARSTVA SEVERNE PRIMORSKE 2018
Severnoprimorske družbe so v letu 2018 poslovale pozitivno, a nekoliko poslabšale rezultate poslovanja glede na predhodno leto. Na poslabšanje je vplivalo predvsem občutno zmanjšanje poslovnega izida iz financiranja, ki je posledica zmanjšanja finančnih prihodkov iz deležev na eni strani in povečanja finančnih odhodkov iz oslabitve in odpisov na drugi strani.
Ugotovljeni neto čisti dobiček regije se je v primerjavi z letom 2017 zmanjšal za 7 odstotkov in pomenil slabo odstotno točko manj (5,1 %) v vseh prihodkih kakor leto poprej (5,9 %). Čeprav gospodarstvo regije izkazuje manjše poslabšanje določenih kazalnikov poslovanja (kazalniki gospodarnosti in donosnosti), pa so ti še vedno boljši od povprečja slovenskega gospodarstva, razen kazalnikov produktivnosti in dohodkovnosti.
Glede na predhodno leto se je izboljšala tudi plačilna disciplina, saj se je število pravnih oseb z blokiranimi računi v mesecu marcu letos glede na enako obdobje lani zmanjšalo za desetino.
Preglednica 1 Postavke poslovnega izida za Goriško regijo 2018
Postavke poslovnega izida
za Goriško regijo
(zneski v tisoč EUR)
|
Gospodarske družbe
|
2018
|
Indeks
2018
2017
|
Število subjektov
|
3.179
|
99
|
Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur)
|
24.621
|
106
|
Prihodki
|
4.073.582
|
110
|
Prihodki na tujem trgu
|
1.672.482
|
112
|
Odhodki
|
3.842.433
|
111
|
Neto dodana vrednost
|
1.013.410
|
106
|
Neto dodana vrednost na zaposlenega, v EUR
|
41.161
|
100
|
Neto čisti dobiček
|
207.270
|
93
|
Vir: 1 AJPES, 2018
Največ neto čistega dobička (kar tri četrtine ugotovljenega neto čistega dobička regije) so ustvarile družbe na področju predelovalnih dejavnosti, področju trgovine in področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.
Glede na predhodno leto se je dobiček najbolj povečal (podvojil) v gradbeništvu, večje zmanjšanje (za 14 mil ali 31 %) pa izkazujejo družbe s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.
Preglednica 2 Neto čisti dobiček/izguba po pomembnejših področjih dejavnosti v letih 2018 in 2017
PODROČJA DEJAVNOSTI*
(zneski v tisoč EUR)
|
NETO ČISTI
DOBIČEK/IZGUBA
|
leto 2018
znesek
|
leto 2017
znesek
|
|
2018
|
2017
|
C Predelovalne dejavnosti
|
91.217
|
89.468
|
D Oskrba z električno energijo, plinom in paro
|
12.330
|
12.900
|
F Gradbeništvo
|
8.548
|
4.180
|
G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil
|
32.546
|
27.321
|
H Promet in skladiščenje
|
5.705
|
6.287
|
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti
|
3.792
|
7.916
|
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti
|
10.253
|
13.953
|
M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
|
31.028
|
45.052
|
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
|
4.776
|
9.389
|
Vir: 3 AJPES, 2018
Najvišji neto čisti poslovni izid so ustvarile družbe v občini Nova Gorica (48 mil EUR), sledijo jim družbe v občini Idrija (43 mil EUR) in občine Ajdovščina (36 mil EUR).
Glede na predhodno leto se je dobiček najbolj povečal v občini Kanal (za 7 mil EUR), večje zmanjšanje pa izkazujeta občini Idrija (za 17 mil EUR) in Šempeter-Vrtojba (za 9 mil EUR).
Preglednica 3 Primerjava kazalnikov produktivnosti in dohodkovnosti gospodarstva regije in Slovenije v letu 2018
|
Regija
|
Indeks
|
Slovenija
|
Indeks
|
Regija/Slovenija Indeks
|
|
2018/2017
|
2018/2017
|
Prihodki / zaposlenega
|
165.452 EUR
|
103
|
200.375 EUR
|
102
|
83
|
Neto dodana vrednost / zaposlenega
|
41.160 EUR
|
100
|
44.415 EUR
|
102
|
93
|
Neto čisti dobiček / zaposlenega
|
4.814 EUR
|
88
|
8.338 EUR
|
109
|
101
|
Povprečna mesečna plača / zaposlenega
|
1.597 EUR
|
103
|
1.652 EUR
|
104
|
97
|
Vir: 5 AJPES, 2018
Ugotovljena neto dodana vrednost na zaposlena je bila za 7 odstotkov nižja od republiškega povprečja in se glede na predhodno leto ni spremenila. Povprečna plača na zaposlenega se povečala za 53 EUR, kar je še vedno za 55 EUR manj (leto prej za 35 EUR), kakor v gospodarstvu republike (1.652 EUR).
Najvišje plače beležijo družbe v finančnih in zavarovalniških dejavnostih in dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, najnižje pa v dejavnostih gradbeništva in gostinstva.
TURIZEM
Rezultati na področju turizma so spodbudni. V 2018 je v regijo obiskalo 506.083 turistov (80,5 % tujih in 19,5 % domačih), ki so ustvarili 1.242.540 prenočitev (81,3 % tuji in 18,7 % domači).
V letu 2018 ugotavljamo povečanje prihodov turistov za 26,4 odstotkov, kar predstavlja že četrto zaporedno leto več rast, višjo od 10 odstotkov. Prav tako se je za 34,4 odstotka povečalo število prenočitev turistov, kar predstavlja za več kot 10 odstotno rast že peto leto zapovrstjo.
Povprečen čas bivanja turistov v regiji traja 2,46 dni. Pri tujih gostih je znašal 2,32 dni, pri domačih 2,26 dni. V Sloveniji je povprečen čas bivanja tujih gostov bil nekoliko višji (2,52 dni), tako kot tudi domačih (3,0 dni).
Preglednica 4 Turistični izkazi v regiji po občinah 2018
|
Prihodi turistov
|
Delež tujih turistov v %
|
Prenočitve turistov
|
Delež tujih turistov v %
|
SLOVENIJA
|
5.933.266
|
74,6%
|
15.694.705
|
71,2%
|
Bovec
|
175.705
|
83,5%
|
462.077
|
85,1%
|
Nova Gorica
|
107.616
|
90,4%
|
214.181
|
90,7%
|
Kobarid
|
67.698
|
77,3%
|
186.187
|
77,4%
|
Tolmin
|
56.446
|
79,3%
|
157.852
|
81,7%
|
Cerkno
|
17.381
|
46,4%
|
57.172
|
50,8%
|
Brda
|
26.159
|
66,5%
|
45.412
|
71,2%
|
Ajdovščina
|
13.797
|
71,6%
|
28.710
|
70,5%
|
Idrija
|
9.629
|
60,9%
|
23.858
|
57,9%
|
Renče - Vogrsko
|
10.860
|
76,2%
|
20.440
|
77,3%
|
Vipava
|
7.517
|
86,0%
|
16.448
|
90,7%
|
Šempeter - Vrtojba
|
8.331
|
84,3%
|
15.483
|
83,9%
|
Kanal
|
2.494
|
85,9%
|
7.809
|
86,1%
|
Miren - Kostanjevica
|
2.450
|
54,0%
|
6.911
|
63,8%
|
Goriška regija 2018
|
506.083
|
80,5%
|
1.242.540
|
81,3%
|
Vir: 7 Analitika GZS, 2018
ZAPOSLENOST
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Nova Gorica je bilo februarju 2019 v regiji 47.071 delovno aktivnih prebivalcev (po lokaciji delovnega mesta), kar je za 410 oseb oz. 0,9 odstotkov več kot februarja 2018 (v Sloveniji za 3,3 % več) .
Stopnja registrirane brezposelnosti je februarja 2019 znašala 5,9 odstotka (v Sloveniji 8,4 %). V primerjavi s februarjem 2018 se je stopnja registrirane brezposelnosti na tem območju znižala za 0,7 odstotne točke (enako v Sloveniji - 0,7 odstotne točke nižja brezposelnost) .
Konec aprila 2018 je bilo v regiji 2.887 registriranih brezposelnih oseb, kar je 217 oseb oz. 7 odstotka manj kot aprila 2018 (v Sloveniji 5,8 % manj).
Graf 1 Gibanje števila brezposelnih na Območni službi Nova Gorica, 2005 - 2019
Vir: ZRSZ OS Nova Gorica, 2019
Delež visoko izobraženih brezposelnih je v regiji višji od državnega povprečja. Gre predvsem za družboslovne profile. Delodajalci imajo največ težav pri iskanju delavcev za poklice strojni inženir, inženir elektrotehnike, razvijalec programske opreme, komercialiste, voznike tovornjakov v mednarodnem transportu, delavce v gostinstvu, zdravstvu, operater na CNC stroju, orodjar, strugar, zidar…
V letošnjem letu so delodajalci iz goriške regije največ povpraševali po poklicih: delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah , čistilci, strežniki, natakarji, delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, kuharji, prodajalci, zidarji, kuhinjski pomočniki, usmerjevalci in raznašalci, strokovni sodelavci za zdravstveno nego, bolničarji negovalci v zavodih, strokovnjaki za zdravstveno nego, inženirji strojništva,…
Nova Gorica, 25. maja 2019
Pripravila: mag. Nevenka Volk Rožič, direktorica Severno Primorske gospodarske zbornice, Nova Gorica
POSLOVANJE GOSPODARSTVA SEVERNE PRIMORSKE 2016
Rezultati gospodarstva severne Primorske za leto 2016 še naprej navdajajo z optimizmom. V letu 2016 se je neto dobiček povečal za 69 mio EUR ali za 39 odstotkov, tako da znaša neto dobiček v vseh prihodkih regije kar 6,8 odstotkov. To je največ v zadnjih desetih letih kot tudi najvišji izkazani delež v primerjavi z gospodarstvi ostalih slovenskih regij v letu 2016. Tudi vsi drugi pomembnejši kazalci gospodarnosti, financiranja, produktivnosti in dohodkovnosti so se izboljšali in kažejo najvišje vrednosti v zadnjih petih letih. Izboljšala se je tudi plačilna disciplina. Izboljšanje gre pripisati predvsem povečanim prihodkom od izvoza, ki so se na ravni regije povečali za 7 odstotkov. Prodaja na domačem trgu se je povečala za 2 odstotka.
Preglednica 1 Postavke poslovnega izida za Goriško regijo 2016
Postavke poslovnega izida
za Goriško regijo
(zneski v tisoč EUR)
|
Gospodarske družbe
|
2016
|
Indeks
2016
2015
|
Število subjektov
|
3.168
|
102
|
Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur)
|
23.799
|
104
|
Prihodki
|
3.609.951
|
104
|
Prihodki na tujem trgu
|
1.510.996
|
107
|
Odhodki
|
3.339.787
|
103
|
Neto dodana vrednost
|
977.588
|
107
|
Neto dodana vrednost na zaposlenega, v EUR
|
41.077
|
102
|
Neto čisti dobiček
|
244.204
|
139
|
Vir: 1 AJPES, 2017
Graf 1 Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička/izgube v skupnih prihodkih v zadnjih desetih letih
Vir: 2 AJPES, 2017
Največ neto čistega dobička so ustvarile družbe na področju predelovalnih dejavnosti, ki so poleg družb s področja finančnih dejavnosti, trgovine ter oskrbe z električno energijo, plinom in paro, največ prispevale k njegovemu porastu glede na leto 2015. Neto čisti dobiček v predelovalnih dejavnosti se je glede na predhodno leto povečal za 20 odstotkov. Gre predvsem za izdelke za motorna vozila in proizvodnjo električnih naprav.
Preglednica 2 Neto čisti dobiček/izguba po pomembnejših področjih dejavnosti v letih 2016 in 2015
PODROČJA DEJAVNOSTI*
(zneski v tisoč EUR)
|
NETO ČISTI
DOBIČEK/IZGUBA
|
leto 2016
znesek
|
leto 2015
znesek
|
|
2016
|
2015
|
C Predelovalne dejavnosti
|
105.211
|
87.408
|
D Oskrba z električno energijo, plinom in paro
|
18.945
|
14.757
|
F Gradbeništvo
|
6.876
|
5.795
|
G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil
|
21.479
|
17.399
|
H Promet in skladiščenje
|
11.254
|
9.502
|
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti
|
4.726
|
3.589
|
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti
|
27.537
|
-2.892
|
M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
|
36.146
|
33.568
|
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
|
6.731
|
8.549
|
Vir: 3 AJPES, 2017
Graf 2 Neto čisti dobiček/izguba po pomembnejših področjih dejavnosti v letih 2016 in 2015 v deležih
Vir: 4 AJPES, 2017
Najvišji neto čisti poslovni izid so ustvarile družbe v občini Idrija (85,3 mil EUR), sledijo jim družbe v Mestni občini Nova Gorica (47,2 mil EUR) in Šempetra-Vrtojbe (30,2 mil EUR).
Preglednica 3 Primerjava kazalnikov produktivnosti in dohodkovnosti gospodarstva regije in Slovenije v letu 2016
|
Regija
|
Indeks
|
Slovenija
|
Indeks
|
Slovenija (indeks ravni)
|
|
2016/2015
|
2016/2015
|
Prihodki / zaposlenega
|
151.687EUR
|
101
|
184.164 EUR
|
100
|
82
|
Neto dodana vrednost / zaposlenega
|
41.078 EUR
|
103
|
42.094 EUR
|
102
|
98
|
Neto čisti dobiček / zaposlenega
|
10.261 EUR
|
137[1]
|
6.936 EUR
|
188
|
148
|
Povprečna mesečna plača / zaposlenega
|
1.504 EUR
|
102
|
1.536 EUR
|
102
|
98
|
Povprečna mesečna plača / zaposlenega
|
1.504 EUR
|
102
|
1.536 EUR
|
102
|
98
|
Vir: 5 AJPES, 2017
Povprečna plača na zaposlenega je znašala 1.504 EUR, kar je še vedno za 2 odsotni točki manj kot je le ta v Republiki Sloveniji. V prvih dveh mesecih letošnjega leta smo zabeležili 1,6-odstotna nominalna rast plač v regiji. Najvišje plače so na področju drugih raznovrtnih poslovnih dejavnosti, v prometu in finančnih dejavnostih.
TURIZEM
Tudi rezultati na področju turizma so spodbudni. V letu 2016 smo zabeležili 4,7 odstotno povečanje zmogljivosti ležišč in že drugo zaporedno leto za več kot 10-odstotna rast števila prihodov turistov, tako domačih kot tujih. Število prenočitev se je povečalo za 12 odstotkov, prav tako se je podaljšal povprečni čas bivanja turista v regiji.
Preglednica 4 Rezultati na področju turizma v regiji
|
Število sob
|
Zmogljivosti - ležišča - SKUPAJ
|
Prihodi turistov - SKUPAJ
|
Prihodi turistov - domači
|
Prihodi turistov - tuji
|
Prenočitve turistov - SKUPAJ
|
Prenočitve turistov - domači
|
Prenočitve turistov - tuji
|
Skupaj 2015
|
32.497
|
94.829
|
285.474
|
66.168
|
219.306
|
618.969
|
143.461
|
475.508
|
Skupaj 2016
|
34.012
|
98.444
|
314.476
|
73.514
|
240.962
|
694.550
|
159.855
|
534.695
|
Indeks 2015/16
|
104,7
|
103,8
|
110,2
|
111,1
|
109,9
|
112,2
|
111,4
|
112,4
|
Vir: 6 Analitika GZS, 2017
Slika 1 Zmogljivosti ležišč, prihodi turistov in prenočitve v regiji
Vir: 7 Analitika GZS, 2017
ZAPOSLENOST
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Nova Gorica je bilo februarju 2017 v regiji 44.946 delovno aktivnih prebivalcev (po lokacijidelovnega mesta), kar je za 1.730 oseb oz. 4,0 odstotkov več kot februarja 2016 (v Sloveniji za 3,0 % več)[1].
Stopnja registrirane brezposelnosti je februarja 2017 znašala 8,1 odstotka (v Sloveniji 10,9 %). V primerjavi s februarjem 2016 se je stopnja registrirane brezposelnosti na tem območju znižala za 1,9 odstotne točke (v Sloveniji znižala za 1,7 odstotne točke)[2].
Konec aprila 2016 je bilo v regiji 3.629 registriranih brezposelnih oseb, kar je 824 oseb oz. 18,5 odstotka manj kot aprila 2016 (v Sloveniji 13,6 % manj).
Graf: 3 Gibanje števila brezposelnih na Območni službi Nova Gorica, 2003 - 2017
Vir: ZRSZ OS Nova Gorica, 2017
Delež visoko izobraženih brezposelnih je v regiji višji od državnega povprečja. Gre predvsem za družboslovne profile. Delodajalci imajo največ težav pri iskanju delavcev za poklice strojni inženir, inženir elektrotehnike, razvijalec programske opreme, komercialiste, voznike tovornjakov v mednarodnem transportu, delavce v gostinstvu, zdravstvu, operater na CNC stroju, orodjar, strugar, zidar…
V letošnjem letu so delodajalci iz goriške regije največ povpraševali po poklicih: delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, čistilci, strežniki ipd., kuharji, strokovni sodelavci za zdravstveno nego, upravljavci strojev za proizvodnjo prehrambnih izdelkov, kuhinjski pomočniki, strugarji, inženirji strojništva, skladiščniki, komercialni zastopniki za prodajo…
[2] Isti vir
BLAGOVNA MENJAVA SEVERNE PRIMORSKE 2016
Gospodarstvo severnoprimorske regije je izrazito izvozno usmerjeno, vrednost blagovnega izvoza je v preteklem letu znašala 1.297 mil EUR in je presegla za 340 mil EUR vrednost blagovnega uvoza.
Blagovni izvoz regije je že tretje leto zapored večji kot je bil v letu 2008, kar je spodbudno. V letu 2016 je blagovni izvoz na ravni regije presegel kar za 18 odstotkov vrednost iz leta 2008. Tudi vrednost uvoženega blaga se je v primerjavi z letom 2008 povečala za 7 odstotkov.
Preglednica 1 Blagovna menjava regije 2007-2016
|
IZVOZ BLAGA
|
UVOZ BLAGA
|
LETO
|
Vrednost v 000 EUR
|
Stopnja rasti v %
|
Delež v % /SLO=100%)
|
Vrednost v 000 EUR
|
Stopnja rasti v %
|
Delež v % /SLO=100%)
|
2007
|
1.050.105
|
15,1
|
5,3
|
915.015
|
27,3
|
4,3
|
2008
|
1.100.591
|
4,8
|
5,5
|
896.814
|
-2,0
|
3,9
|
2009
|
821.154
|
-25,4
|
5,0
|
663.310
|
-26,0
|
3,8
|
2010
|
1.006.699
|
22,6
|
5,4
|
821.762
|
23,9
|
4,1
|
2011
|
1.103.066
|
9,6
|
5,3
|
905.817
|
10,2
|
4,0
|
2012
|
1.068.444
|
-3,1
|
5,1
|
803.204
|
-11,3
|
3,6
|
2013
|
1.076.168
|
0,7
|
5,0
|
770.269
|
-4,1
|
3,5
|
2014
|
1.144.548
|
6,4
|
5,0
|
849.920
|
10,3
|
3,8
|
2015
|
1.231.771
|
7,6
|
5,1
|
880.183
|
3,6
|
3,8
|
2016
|
1.297.928
|
5,4
|
5,2
|
956.797
|
8,6
|
4,0
|
Vir: 1 Analitika GZS, 2017
V januarju 2017 se je rast blagovnega izvoza še pospešila, vendar je bila nekoliko nižja kot na ravni Slovenije. Del rasti v mesecu januarju je gotovo tudi posledica večjega števila delovnih dni v tem mesecu.
V prvem mesecu letošnjega leta smo zabeležili za 11 odstotkov povečanje vrednosti uvoza blaga glede na enako obdobje v letu 2016. Izrazito povečanje je gotovo tudi odraz rasti domače in investicijske potrošnje.
Že vrsto let je za gospodarstvo v regiji največja izvozna partnerica Italija, v katero izvozimo več kot petino celotne vrednosti blagovnega izvoza. Dobro petino vrednosti blaga izvozimo v Nemčijo. Naša tretja partnerica je s precejšnjo razliko Hrvaška, v katero izvozimo manj kot desetino celotne vrednosti blaga. Na lestvici prvih deset izvoznih partneric so poleg že navedenih še: Francija, Bosna in Hercegovina, Poljska, Madžarska, Velika Britanija, Združene države Amerike in Avstrija.
Slika 1 TOP 3 izvozne partnerice 2016
Vir: 2 Analitika GZS, 2017
Na strani blagovnega uvoza je ponovno na vrhu Italija, iz katere uvozimo več kot tretjino celotne vrednosti blagovnega uvoza regije. Dobrih 15 odstotkov vrednosti blaga uvozimo iz Nemčije. Na tretjem mestu je s precejšnjo razliko Avstrija, iz katere uvozimo dobrih 7 odstotkov celotne vrednosti blaga. Na lestvici prvih deset uvoznih partneric so poleg že navedenih držav še: Bosna in Hercegovina, Kitajska, Hrvaška, Poljska, Nizozemska, Belgija in Madžarska.
Slika 1 TOP 3 uvozne partnerice 2016
Vir: 3 Analitika GZS, 2017
[1] * primerjava neto čistega dobička na zaposlenega iz letnih poročil predloženih za leto 2016 v primerjavi s podatkom za tekoče leto iz letnih poročil predloženih za leto 2015.
POSLOVANJE GOSPODARSTVA SEVERNE PRIMORSKE 2015
Rezultati gospodarstva za leto 2015 navdajajo z optimizmom. V letu 2015 se je neto dobiček povečal za več kot tretjino, za 37 odstotkov, tako da znaša neto dobiček v vseh prihodkih kar pet odstotkov. To je največ v zadnjih desetih letih. Tudi vsi drugi pomembnejši kazalci gospodarjenja, finančne stabilnosti in likvidnosti so se izboljšali in kažejo najvišje vrednosti v zadnjih petih letih. Izboljšala se je tudi plačilna disciplina. Izboljšanje gre pripisati predvsem povečanim prihodkom od izvoza, ki so se na ravni regije povečali za osem odstotkov. Prodaja na domačem trgu je ostala nespremenjena.
Postavke poslovnega izida
za Goriško regijo
(zneski v tisoč EUR)
|
Gospodarske družbe
|
|
2015
|
Indeks*
2015
2014
|
|
|
Število subjektov
|
3.111
|
102
|
|
|
Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur)
|
23.001
|
102
|
|
|
Prihodki
|
3.470.570
|
105
|
|
|
Prihodki na tujem trgu
|
1.408.336
|
108
|
|
|
Odhodki
|
3.274.358
|
104
|
|
|
Neto dodana vrednost
|
915.059
|
105
|
|
|
Neto dodana vrednost na zaposlenega, v EUR
|
39.783
|
103
|
|
|
Neto čisti dobiček
|
171.931
|
137
|
|
|
Povprečna plača na zaposlenega, v EUR
|
1.473
|
101
|
|
|
* Podatki za leto 2014 iz letnih poročil, predloženih za leto 2014.
Vir: 1 AJPES, 2016
Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička/izgube v skupnih prihodkih v zadnjih desetih letih:
Vir: 2 AJPES, 2016
Največ dobička so ustvarile družbe na področju predelovalne dejavnosti. Dobiček se je glede na predhodno leto povečal za kar 45 odstotkov. Gre predvsem za izdelke za motorna vozila in proizvodnjo električnih naprav.
Neto čisti dobiček/izguba po pomembnejših področjih dejavnosti v letih 2015 in 2014
Vir: 3 AJPES, 2016
Blagovni izvoz regije je že drugo leto večji kot je bil v predkriznem letu 2008. Lani je izvoz na ravni regije znašal 11,9 odstotkov več kot v letu 2008. K temu je največ prispevala predelovalna industrija.
Vir: 4 ANALITIKA GZS, 2016
Med najboljšimi izvoznimi partnericami goriške regije so Italija, Nemčija in Francija. Med top uvoznimi partnericami pa na prvem in drugem mestu prav tako Italija in Nemčija, na tretjem pa Avstrija. Smo izvozno usmerjena regija, za 1,399 več izvozimo kot uvozimo.
Vir: 5 ANALITIKA GZS, 2016
Vir: 6 ANALITIKA GZS, 2016
Tudi na področju turizma so gibanja spodbudna. V regiji se je v letu 2015 povečalo število namestitev oziroma kapacitet in obiskov gostov. Zelo se je povečalo število domačih gostov, povečuje pa se tudi število nočitev.
Vir: 7 ANALITIKA GZS, 2016
ZAPOSLENOST
Stopnja brezposelnosti, ki je v goriški regiji 10,3 odstotna in je nižja od slovenskega povprečja in že nekaj časa pada. Konec aprila 2016 je bilo na Goriškem 4453 registriranih brezposelnih oseb.
Glede na lanski april je bil padec registrirane brezposelnosti na Goriškem največji v Sloveniji, in sicer 13,4-odstoten (v Sloveniji za 8,2 % manj).
Število zaposlitev je v letošnjem letu porastlo. V prvih štirih mesecih se je zaposlilo 1378 brezposelnih oseb, kar je kar za 19,4 % več kot v enakem obdobju lani. Kar tri mesec zapored je bil priliv v brezposelnost manjši od števila zaposlitev.
Graf: 1 Gibanje števila prijav v brezposelnost in števila odjav zaradi zaposlitve od aprila 2014 do aprila 2016
Vir: 8 ZRSZ OS Nova Gorica, 2016
Delež visoko izobraženih brezposelnih je na Goriškem višji od državnega povprečja. Gre predvsem za družboslovne profile. Trg pa potrebuje strojne inženirje, elektrotehnike, razvijalce programske opreme, analitike, komercialiste, finančnike. Sicer pa imajo delodajalci največ težav pri iskanju delavcev za poklice varilec, voznik tovornjaka v mednarodnem transportu, operater na CNC stroju, orodjar, strugar, zidar…
KAKŠNA SO GOSPODARSKA PRIČAKOVANJA ZA LETO 2016 NA SEVERNEM PRIMORSKEM
Na podlagi analize ankete Gospodarska pričakovanja 2016-2017, ki jo vsako leto izvaja GZS (Analitika GZS) izhaja, da so podjetja iz severne Primorske pozitivno razpoložena, podobno kot tista iz celotne Slovenije, saj jih:
• polovica pričakuje rast prodaje nad 5 % (od tega 40 % med 5 in 20 % in 12 % rast nad 20 %)
• rast prodaje na tujem trgu pričakuje 38 % podjetij, kar je nekoliko manj kot v povprečju v Sloveniji (45 % podjetij); na domačem trgu rast pričakuje 40 % podjetij, kar je več od povprečja v Sloveniji (32 %)
• EBITDA[1] naj bi močneje porasla v 29 % podjetij (Slovenija: 40 % podjetij), upadla naj bi le pri 4 % podjetij (Slovenija: 8 %). V Goriški regiji je tako večji delež družb, kjer naj bi EBITDA ostala na ravni +/- 5 %.
• Neto dobiček naj bi porasel v 36 % družb, v Sloveniji pri 44 %; polovica (56 %) jih pričakuje podobno raven neto dobička (+/- 5 %).
• Družbe iz Goriške bodo v večji meri povečevala zaloge (19 % podjetij; v Sloveniji: 14 %)
• Investicije bodo na Goriškem precej večje (62 % družb, v Sloveniji: 40 %), in sicer predvsem v opredmetena sredstva (58 % podjetij). Investicije v neopredmetena sredstva se bodo povečala podobno kot v Sloveniji (18 % podjetij).
Vir: Analitika GZS