Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo poslalo predlog novega Zakona o medijih. Glavni načeli zakona sta zagotavljanje pravice do celovite obveščenosti ter spodbujanje medijske raznolikosti. Rok za oddajo komentarjev in pripomb je do vključno 31. januarja 2024.

Predlog Zakona o medijih je nastal na Direktoratu za medije na Ministrstvu za kulturo. Sodoben in ambiciozen predlog sledi glavnim poudarkom Evropskega akta o svobodi medijev, Akta o digitalnih storitvah in Akta o umetni inteligenci Evropske unije.

Novosti, ki jih prinaša predlog Zakona o medijih:

• predlog širi definicijo medija;
• opredeljuje politično in državno oglaševanje;
• izdajateljem, novinarjem in urednikom nalaga razkritje konflikta interesov;
• uvaja delež slovenske glasbe v slovenskem jeziku za radijske in televizijske programe;
• prenovljen razvid medijev, v katerem se bodo podatki o izdajateljih samodejno osveževali iz različnih baz podatkov. V digitaliziranem medijskem razvidu bo mogoče spremljati osvežene podatke o medijih, njihovih dejanskih lastnikih, prejetih javnih sredstvih in državnem oglaševanju;
• letne medijske izdatke bodo po predlogu Zakona o medijih sporočale tudi občine;
• novo in široko opredelitev državnih pomoči medijem ter pravne podlage za širok nabor državnih pomoči medijem, ki po veljavnem Zakonu o medijih ni možen;
• spreminja se tudi postopek za priglasitev in presojo koncentracij;
• nacionalni svet za medije, ki bo poleg drugih nalog skrbel za izvajanje rednega letnega monitoringa medijskega pluralizma;
• postopkovne določbe in ukrep umika vsebine na področju sovražnega govora;
• nove omejitve pri oglaševanju in umeščanju izdelkov;
• obvezno označevanje uporabe generativne umetne inteligence v medijih.

Predlog Zakona o medijih je bil 12. decembra 2023 objavljen na portalu e-Uprava.

Rok za oddajo komentarjev in pripomb je do vključno 31. januarja 2024.

Vir