Ljubljana, 4. oktober 2019 – Prek sto slovenskih in japonskih gospodarstvenikov se je udeležilo današnjega bilateralnega gospodarskega foruma na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Japonska je lahko v marsičem vzor tudi slovenskemu gospodarskemu in družbenemu razvoju, je bil jasen predsednik GZS Boštjan Gorjup. Izrazil je željo, da bi še več japonskih poslovnežev prepoznalo Slovenijo kot zanesljivega poslovnega in razvojnega partnerja, kot so to doslej že storili Toyota, Yaskawa, Sumitomo, Daihen, Mitsui, Kansai in drugi. Spregovoril je tudi o strateških razvojno-inovacijskih partnerstvih in navedel nekaj primerov dobre prakse. Kot je dejal, je Slovenija znana po razvoju mobilnosti s posebnim poudarkom na e-mobilnosti - tako pri elektrifikaciji kot tudi pri uporabi vodikovih gorivnih celic, omenil je naraščajoče število inovacij na področju generičnih zdravil in biofarmacevtskih izdelkov, vse večjo robotizacijo ter napredek na področju virtualne in razširjene resničnosti v okviru pametnih tovarn.
Tudi Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je izrazil zadovoljstvo, da so japonska podjetja prepoznala Slovenijo kot zanesljivega poslovnega partnerja, zlasti na področju visokotehnološke industrije. Hkrati je poudaril, da japonske naložbe prispevajo h gospodarski uspešnosti slovenskega gospodarstva, kar vidi za dobro izhodišče za nadaljnjo krepitev gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med obema državama. Posebej je izpostavil japonske odločitve za odprtje evropskih centrov za inovacije, raziskave in razvoj v Sloveniji. Prepričan je, da je družba 5.0 eno od področij, kjer bi lahko v prihodnje povezali sile.
Udeležence je nagovoril tudi veleposlanik Japonske v Sloveniji Masaharu Yoshida. Povedal je, da je današnji dogodek samo en od prvih korakov na začetku načrtovanega obiska slovenskih gospodarstvenikov v prihodnjem letu.
Violeta Bulc, komisarka Evropske komisije za mobilnost in promet, je v video sporočilu poudarila dosedanje tesno sodelovanje med Japonsko in EU, ki jo je podpisani sporazum še okrepil. Spregovorila je o pomenu dobro razvite infrastrukture v EU ter investicij v transportne povezave med državami EU ter širše. Omenila je tudi pred nekaj dnevi podpisano Partnerstvo za trajnostno povezljivost in kakovostno infrastrukturo med EU in Japonsko.
Slovensko trgovinsko in naložbeno okolje je predstavila direktorica SPIRIT Slovenija Ajda Cuderman.
Takuro Nozawa, generalni direktor Japonske zunanjetrgovinske organizacije - JETRO, ki iz pisarne na Dunaju poleg Slovenije pokriva še druge države nekdanje Jugoslavije, je poudaril, da sta obe državi podobni, ko imamo opravka z visokotehnološkimi projekti ter inovativnim razvojem in raziskavami. Po njegovih besedah je Slovenije za JETRO pomembna država, vendar meni, da slovenska podjetja premalo poznajo in koristijo storitve, ki jim jih lahko JETRO ponudi. Med drugim so bili omenjeni t.i. »Visitor's visits«, ki so dostopni in finančno podprti tistim tujim obiskovalcem, ki se zanimajo za kontakte s potencialnimi investitorji ali dobavitelji (omenjeno je bilo področje prehranskih izdelkov) oziroma tistim, ki želijo investirati na Japonsko. V preteklosti so med drugim tako že pomagali slovenskim podjetjem Cosylab in Omega Air. Kot slabost pri poslovanju s Slovenijo je izpostavil še vedno ne sklenjen bilateralni sporazum o socialnem varstvu med državama (Japonska ima tak sporazum že sklenjen npr. s Češko, Slovaško idr.) ter pomanjkanje ustrezno kvalificirane delovne sile.
Podpredsednik podjetja Daihen Varstroj Masarao Nishimura je prikazal zgodovino in poslovanje japonske korporacije Daihen, ki je leta 2014 odkupila slovensko podjetje Varstroj.
Osrednja tematika današnjega dogodka so bili izzivi in priložnosti za bilateralno gospodarsko sodelovanje med Japonsko in Slovenijo, o katerih so spregovorili državni sekretar na MGRT Aleš Cantarutti, sekretar Direktorata za energijo na MzI Jože Dimnik, direktor GZS-Združenja za promet Robert Sever ter Igor Zorko, predsednik GZS-Združenja za informatiko in telekomunikacije.
Sekretar Direktorata za znanost na MIZŠ Dr. Stojan Sorčan je izpostavil dejstvo, da sta obe državi, kar se tiče števila raziskovalcev na tisoč prebivalcev, podobno razviti, je pa dejstvo, da naša država v raziskave in razvoj vlaga bistveno manjši delež BDP kot Japonska.
Konkretne izkušnje na področju inovativnih in naprednih tehnologij pri poslovanju z Japonsko so predstavili Tomaž Bukovnik, RobotixsX, Jure Pompe, XLAB, Uroš Salobir, ELES ter Daniel Avdagič, AV Living Lab, BTC.
Generalni sekretar Slovensko-japonskega poslovnega sveta Miran Skender je med drugim povabil slovenska podjetja k sodelovanju Slovenske hiše v okviru olimpijskih iger v Tokiu v letu 2020.