V postopku priprave in sprejemanja posodobitve NEPN bo potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja. Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo javno naročilo za izbiro izvajalca priprave okoljskega poročila. Rok za predložitev ponudb je 5. januar 2023.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je skupaj z deležniki pripravilo predlog Poročila o izvajanju operativnega programa (OP) za izvajanje nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2017–2021 in ga daje v javno razgrnitev (JR). Komentar lahko oddate do 3. januarja 2023.
Ministri DČ EU za energijo so po doslej najzahtevnejši razpravi o razmerah in ukrepih na evropskih energetskih trgih dosegli dogovor o tako imenovani »cenovni kapici« zemeljskega plina, ki jo je predlagala Evropska komisija. Dogovorili so se za tako imenovano plinsko kapico pri 180 evrih na megavatno uro, ob čemer se bo mehanizem sprožil po treh dneh, v kolikor bi razlika glede na globalne trge znašala 35 evrov ali več v primerjavi s povprečno ceno utekočinjenega (LNG) plina. Mehanizem bo v veljavo stopil februarja prihodnje leto. https://czech-presidency.consilium.europa.eu/en/news/energy-ministers-approve-package-of-measures-to-prepare-the-eu-for-next-winter/ https://www.euronews.com/my-europe/2022/12/19/deal-eu-green-lights-first-ever-cap-for-gas-prices-in-bid-to-tackle-energy-crisis
Na srečanju 21. decembra na GZS so si predsednik vlade in predstavniki gospodarskih organizacij – GZS, OZS, TZS, ZDS, ZDOPS, Združenje Manager, AmCham Slovenija, SBC – Klub slovenskih podjetnikov izmenjali informacije in stališča glede reševanja problematike visokih cen električne energije. Povod za srečanje je bil petkov poziv gospodarskih organizacij po novinarski konferenci za urgentni sestanek, saj, kot je dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, so se slovenska podjetja znašla v težkem položaju, predvsem glede na to, da so posamezne države EU sprejemale različne rešitve, uvajale kapico ipd., s čimer so posledično naša podjetja zgubljala na konkurenčnosti.
Dogodek bo združil predstavnike vlad, raziskovalcev in gospodarstva iz Nemčije in Slovenije, ki bodo razpravljali o vodikovem gospodarstvu in ogljični nevtralnosti s strateških in poslovnih vidikov ter najboljših praks. Pomembno tudi za člane SRIP-a MATPRO. Rezervirajte si termin. Vljudno vabljeni!
Dokument predstavlja pregled praks okoljskih presoj v državah članicah EU, kar zajema tako predhodne presoje vplivov kot naknadne ocene. Presoje vplivov na okolje in vrednotenja podpirajo učinkovite politične odločitve, izboljšujejo kakovost predlogov in na koncu lahko pomagajo pri doseganju zelenih ciljev.
Ocene Evropske agencije za okolje (EEA) so pokazale, da se Evropa in svet soočata z okoljskimi in podnebnimi izzivi brez primere, ki zahtevajo ambiciozne politične odzive, kot je Evropski zeleni dogovor. Začetek decembra objavljeni Signali EEA 2022 obravnavajo evropske zaveze glede trajnosti in energetskega sistema z vidika številnih medsebojno povezanih kriz.
Skoraj polovica vse zavržene odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) v Evropi ni pravilno zbrana in reciklirana, kaže nova študija. Izpostavljeno je, da te številke vključujejo podatke o OEEO, ki jih države članice EU težko zberejo ali ocenijo in zato niso bile sporočene Evropski komisiji v skladu z obveznostmi Direktive OEEO.
Poročilo Evropske agencije za okolje „Upravljanje plastike, ki ni embalaža, v evropskih tokovih odpadkov« ponuja pregled porabe in ravnanja s tisto plastiko, ki ne sodi v kategorijo embalaže. Doslej ti materiali niso bili prednostno obravnavani v okviru posebnih direktiv in politik EU.
V 2019 skoraj tri četrtine vode iz površinskih vodnih virov Za distribucijo je bilo v 2019 namenjenih 122 milijonov m3 vode, za lastno uporabo v gospodarskih dejavnostih pa skoraj 88 milijard m3 vode, od tega za hlajenje 751 milijonov m3 ali nekaj manj kot 1 %. http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10787 Ločeno zbranih več kot tri četrtine komunalnih odpadkov V primerjavi z 2. četrtletjem je bila zbrana približno enaka količina odpadkov, zmanjšal pa se je delež odpadkov, predvidenih za reciklažo. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se je povečal. http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10729 Lani porabili za 8,1 % več snovi kot leto prej Neposredni vnos snovi v gospodarstvo se je v 2021 na letni ravni povečal za 6,6 %, domača poraba pa za 8,1 %. Prav tako so zrasle količine uvoženih snovi (za 4,5 %), izvoženih snovi (za 4,1 %) in izkoriščenih domačih virov (za 8,3 %). http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10795