Aktualne objave dokumentov v javni obravnavi, vezanih na okolje in energijo.

Vabimo vas, da nas seznanite s predlogi in pripombami, ki jih boste naslovili na pristojno institucijo.

Komisija predlaga revizijo praga de minimis, da bi ga prilagodili trenutnemu gospodarskemu kontekstu, in predlagala izboljšanje zahtev glede preglednosti. Te spremembe so prevedene v besedilo predlagane uredbe, ki je predmet tega javnega posvetovanja. Predloge in pripombe lahko posredujete do 10. januarja 2023.

Evropska centralna banka (ECB) je bankam določila rok do konca leta 2024, ko morajo ozeleniti svoje posojilne operacije in izpolniti podnebne zahteve.

Evropska komisija (EK) je predlagala popravni mehanizem za trg, da bi podjetja in gospodinjstva v EU zaščitila pred previsokimi cenami plina v EU. To dopolnjuje ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po plinu in zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z diverzifikacijo oskrbe z energijo. Novi mehanizem je namenjen zmanjševanju nestanovitnosti na evropskih trgih plina, ob zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s plinom. Predvidena zgornja meja na TTF je postavljena pri 275 evrih na megavatno uro, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih. Mehanizem se lahko sproži šele od 1. januarja 2023.

Evropska komisija je danes predstavila predloge za strožja pravila o onesnaževalih zunanjega zraka ter površinskih in podzemnih voda ter o čiščenju komunalne odpadne vode.

Slovenija je ena od niza držav, ki so napovedale, da nameravajo odstopiti od Pogodbe o energetski listini, kar je še en znak, da podpora nedavno dogovorjenim reformam izginja. Vlada je sprejela pobudo za odstop od Pogodbe o energetski listini (PEL), saj so zaveze preživete in zastarele. Slovenija se s tem pridružuje drugim državam Evropske unije, ki so od pogodbe že odstopile.

Evropska komisija je začetek novembra predlagala novo začasno nujno uredbo, da bi pospešila uvajanje obnovljivih virov energije (OVE). Poleg diverzifikacije oskrbe in varčevanja z energijo je tudi povečanje deleža energije iz obnovljivih virov del načrta EU za odpravo naše odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Z OVE se zmanjšuje povpraševanje EU po fosilnih gorivih v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja, v industriji in prometnem sektorju. Večji delež OVE v energetskem sistemu EU lahko zaradi nizkih operativnih stroškov prispeva k znižanju računov za energijo.

SODO je objavil tabele s stanjem vlog za samooskrbo, kjer je moč razbrati stanje po posameznih območjih distribucijskega sistema. V Gospodarsko interesnem združenju distribucije električne energije (GIZ DEE) poudarjajo, da bo pot v nizkoogljično prihodnost zelo zahtevna. »Vztrajnemu povečevanju deleža obnovljivih virov bo potrebno prilagoditi elektroenergetsko omrežje, spremeniti se morajo tudi navade uporabnikov. Do leta 2050 bo morala večina energije, ki se porabi v EU, izvirati iz obnovljivih virov. Cilj Evrope za leto 2030 je, da skoraj podvoji delež obnovljivih virov energije, ki je v letu 2020 znašal 22,5 %, na 40 %. To pred distribucijski sistem EU prinaša zelo velike izzive, tudi v Sloveniji,« pravijo. https://www.giz-dee.si/Novice/ArticleID/48/pot-v-nizkoogljicno-prihodnost-bo-zelo-zahtevna