Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:

Garaža je zaprt prostor za shranjevanje motornih vozil.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Garaža je zaprt prostor, namenjen parkiranju vozila. Garaža mora imeti toliko nezasedenega prostora, da lahko lastnik garaže  svoje vozilo v celoti zapelje v ta zaprt prostor.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Garažni parkirni prostor je odprt prostor, namenjen parkiranju vozila.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:

Stanovanje iz ene sobe in pritiklin, navadno za samske osebe.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Gradbeni inženirski objekt je objekt, ki ni stavba in ni drug gradbeni poseg; in sicer so to objekti prometne infrastrukture (ceste, železniške proge, letališke steze, mostovi, viadukti, predori in podhodi, pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti), cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, industrijski gradbeni kompleksi, športna igrišča in drugi gradbeno inženirski objekti

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Dovoljenje, s katerim se dovoljuje gradnja določenega objekta.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:
Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero se investitorju ali investitorki dovoljuje gradnja.

E-uprava>> 

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ), 3.člen:

Graditev objektov je projektiranje, dovoljevanje in gradnja.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Glagolnik od graditi – 1. delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastaja
2. sestavljati, tvoriti celoto iz delov
3. delati pregrado, pregrajevati
4. delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Kraj, prostor, kjer se gradi.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ), 3.člen:
Gradbišče je zemljišče ali objekt, na katerem se izvaja gradnja in ki je potreben za njeno izvajanje.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Grajeno javno dobro so zemljišča, namenjena takšni splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon oziroma predpis, izdan na podlagi zakona in na njih zgrajeni objekti, če so namenjeni splošni rabi.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Groba gradbena dela so dela, s katerimi se stavba zgradi do te mere, da so zgrajeni temelji, konstrukcija in ostrešje, ki je pokrito, niso pa narejene inštalacije, končana zaključna dela in ni vgrajeno stavbno pohištvo, oziroma dela, s katerimi se gradbeni inženirski objekt v pretežni meri dokonča.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:

Stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 3. člen :
Identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb.

Geodetska uprava Republike Slovenije:

Osnovni namen identi­kacijskih oznak nepremičnin je, da se z njimi na enoten in enoličen način označujejo parcele, stavbe in deli stavb v Sloveniji. Na enak način se označujejo tudi objekti gospodarske javne infrastrukture. Identi­kacijska oznaka služi za povezovanje nepremičninskih evidenc, npr. z zemljiško knjigo, in z drugimi povezanimi evidencami, npr. z evidenco trga nepremičnin. Velja za celotno območje Republike Slovenije. Identi­kacijska oznaka za posamezno nepremičnino je na območju Republike Slovenije unikatna.

Identifikacijske oznake nepremičnin>>

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 3. člen
Identifikacijski znak zemljiške parcele je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v zemljiškem katastru.

Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) 18. člen/I:
Identifikacijska oznaka parcele je oznaka parcele v povezavi s šifro katastrske občine (v nadaljnjem besedilu: parcelna številka). Parcelne številke se določajo v okviru vsake katastrske občine posebej.

Identifikacijske oznake nepremičnin>>

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr ) 7. c člen:
V imenik nepremičninskih posrednikov, ki ga vodi pristojno ministrstvo, se vpisujejo naslednji podatki:
1.) identifikacijski osebni podatki (ime, priimek, državljanstvo, EMŠO, stalno oziroma začasno prebivališče);
2.) številka in datum izdaje certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji posrednik za nepremičnine;
3.) številka in datum licence;
4.) podatek o odvzemu licence;
5.) številka in datum obnovitve licence;
6.) podatek o izobraževalni organizaciji, ki je izvajala dopolnilno usposabljanje, in datum zaključka dopolnilnega usposabljanja;
7.) podatek o zaposlitvi ali o nepremičninski družbi, za katero opravlja posle posredovanja v prometu z nepremičninami.
Imenik nepremičninskih posrednikov je javen za namene varstva potrošnikov v delu, ki se nanaša na ime in priimek posrednika, državljanstvo in podatek o nepremičninski družbi, za katero opravlja posle posredovanja v prometu z nepremičninami, čas trajanja veljavnosti statusa nepremičninskega posrednika.

Imenik>>

Splošna uporaba:
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) 14. člen:
Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik):
1.     v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, ali
2.     postane dolgoročno plačilno nesposoben.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Investitor je oseba ali podjetje, ki investira.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:
Investitor je udeleženec pri graditvi objektov, ki vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja ali prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam.

Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) 3. člen: 
Investitor oziroma investitorka (v nadaljnjem besedilu: investitor) po tem zakonu je oseba, ki je oziroma bo naročila ali izvajala gradnjo enostanovanjske stavbe oziroma stavbe z več posameznimi deli na zemljiški parceli, katere lastnik je oziroma na kateri ima stavbno pravico, z namenom, da enostanovanjsko stavbo oziroma posamezne dele stavbe, če gre za stavbo z več posameznimi deli, proda kupcem.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Kdor kaj uresničuje z delom.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Izvršba je prisilna izvršitev sodnih ali upravnih odločb.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 1. člen:
prisilna izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev ter ureja službo izvršitelja

(ZIZ) 32. člen: 
Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena.

Predmet izvršbe ne morejo biti:

1.     stvari, ki niso v prometu;

2.     rudno bogastvo in druga naravna bogastva;

3.     objekti, naprave in druge stvari, ki so državi ali samoupravni lokalni skupnosti nujno potrebne za opravljanje njenih nalog ter premične in nepremične stvari, namenjene za obrambo države;

4.     objekti, naprave in druge stvari, ki so dolžniku nujno potrebne za opravljanje javne službe;

5.     druge stvari in pravice, za katere tako določa zakon.

Splošno:
Javna dražba je javna prodaja, pri kateri dobi blago tisti kupec, ki zanj ponudi najvišjo ceno.
Namesto izraza javna dražba sta v uporabi tudi izraza licitacija in aukcija, ki imata koren besede v tujem jeziku, pomen pa je popolnoma enak izrazu javna dražba.
Javna dražba kot način prodaje se uporablja za prodajo stvarnega in nestvarnega premoženja. 
K stvarnemu premoženju prištevamo premične in nepremične stvari (nepremičnine).

Zakonska ureditev:

Zakon o finančnem poslovanju, postopku zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) 329. člen:
Javna dražba se lahko izvede kot javna dražba z zviševanjem izklicne cene ali kot javna dražba z zniževanjem izklicne cene. Javna dražba je javno povabilo k dajanju ponudb, s katerim se stečajni dolžnik zaveže, da bo sklenil prodajno pogodbo s tistim dražiteljem, ki bo na dražbi glede na vrsto javne dražbe:
1.     pri javni dražbi z zviševanjem izklicne cene: ponudil najvišjo ceno, ali
2.     pri javni dražbi z zniževanjem izklicne cene: prvi dal ponudbo za ceno v posameznem koraku dražbe.

Zakonska ureditev:

Zakon o upravnem postopku (ZUP) 169. člen:
Listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti, dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Uradni popis zemljišč na določenem območju glede na obliko, obseg, kakovost, kulturo, posestništvo.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 3. člen:
Kataster je zemljiški kataster, kataster stavb ali druga evidenca o nepremičninah, ki je po zakonu, ki ureja evidentiranje nepremičnin, temeljna evidenca podatkov o zemljiških parcelah ali stavbah in posameznih delih stavb.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2) 2. člen:
Katastrski dohodek je pavšalna ocena tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno ravnijo pridelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji glede na njihovo proizvodno sposobnost.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1):

Deli stavb za kratkotrajno nastanitev, v stavbah, ki niso zgrajene kot hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi: 
Klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Nebivalni prostori, k se nahajajo v kletnih etažah.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Prostor namenjen kmetijski dejavnosti.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Omejen del zemeljske površine, tak del glede na lastništvo.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) 2. člen:
Kmetijska zemljišča po tem zakonu so zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo in so kot kmetijska zemljišča določena v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena.

Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2) 2. člen:
Kmetijsko zemljišče se šteje zemljišče, ki je po predpisih o evidentiranju nepremičnin po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) 53. člen:

Komasacija je zložba parcel, ki imajo različno pravno stanje glede lastninske pravice in razdelitev po zložbi oblikovanega zemljiškega sklada na nove parcele.
Komasacija se izvede kot pogodbena komasacija ali kot upravna komasacija.
Pogodbena komasacija je tista, ki se izvede na podlagi sklenjene pogodbe med lastniki. Podpisi lastnikov na pogodbi morajo biti notarsko overjeni. Lastništvo se presoja po stanju v zemljiški knjigi ob overovitvi podpisa.
Upravna komasacija je tista, ki se izvede na podlagi odločbe, izdane v upravnem postopku.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Komunalni priključek je priključek objekta na objekt komunalne oskrbe in njegovo omrežje.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)42. člen: 
Komunalni prispevek je plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča in pripada občini, kjer se zemljišče nahaja.
Komunalni prispevek se določi glede na višino vseh stroškov opremljanja stavbnega zemljišča z javno infrastrukturo, upoštevaje površino stavbnega zemljišča, mogoče priključke na javno infrastrukturo ter njene zmogljivosti.

Komunalno opremljeno je stavbno zemljišče, ki ima urejen dostop do javnega cestnega omrežja in je zanj mogoče izvesti priključke na:

javno elektroenergetsko omrežje, javno vodovodno omrežje in javno kanalizacijsko omrežje.

149. člen ZUREP-2

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Standardi za lastnosti stavb: SIST ISO 9836 :
Je neto površina prostorov za komunikacije znotraj stavbe (površina stopniščnih jaškov, jaškov za dvigala, tekočih stopnic, hodnikov, notranjih klančin, čakalnic, požarnih stopnic).

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 37. člen :
Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon.
pravica ne more biti vezana na rok ali pogoj, razen če zakon določa drugače. 

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 27. člen:
Kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniški posestnik.
 Kdor ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava višjo pravno oblast posrednega posestnika, je nelastniški posestnik.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) 7. c člen:
Licenca za opravljanje poslov posredovanja v prometu z nepremičninami je javna listina, ki vsebuje ime, priimek, datum in kraj rojstva, poklic, stopnjo, smer izobrazbe imetnika, številko in datum izdaje. Izkaznica nepremičninskega posrednika je javna listina, s katero imetnik izkazuje status nepremičninskega posrednika. Vsebuje fotografijo, ime, priimek in podpis nepremičninskega posrednika, zaporedno številko, datum izdaje in veljavnost licence, pečat in podpis ministra.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) 80. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
(1)Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora je dolžan vsakomur na zahtevo izdati lokacijsko informacijo.
(5)Lokacijska informacija ima značaj potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi o upravnem postopku proti plačilu takse.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:

Lokal je prostor za kako obrtno dejavnost. 

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Lokal je prostor za opravljanje trgovske in storitvene dejavnosti.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:

1.Majhen prostor z nekaj sedeži in posebnim vhodom.
2. Manjši (zastekljen) prostor za vratarja.

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Odprta loža je ograjena s stalo postavljenimi stenami, eno stran ima ograjeno samo z ograjo ter ima nadstrešek. Zaprta loža je zaprta z vseh strani, tudi s tiste, ki je pri odprti loži odprta (lahko z začasno podstavljeno steno).

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1):      Je v stavbo umaknjen, na eni strani odprt prostor.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen: 

Manj zahteven objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Podstrešno stanovanje, podstrešnica

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Mansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Minimalna komunalna oskrba objekta je oskrba, ki pri novo zgrajenih stanovanjskih stavbah obsega oskrbo s pitno vodo, oskrbo z energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne poti ali ceste, minimalna komunalna oskrba drugih novo zgrajenih objektov pa se določi glede na namen objekta; oskrba s pitno vodo, oskrba z energijo in odvajanje odpadnih voda se lahko ne glede na določbe prostorskega izvedbenega akta zagotovijo tudi tako, da so omogočeni samooskrba objekta, alternativni tehnični načini ali zadnje stanje tehnike

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Mnenjedajalec je državni organ, občina ali nosilec javnega pooblastila, ki na področju varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva voda, prostora, jedrske in sevalne varnosti, kmetijstva in gozdov, obrambe, carinskega in mejnega nadzora, varovanja prometne, komunalne in energetske infrastrukture, rudarstva in drugih področij, če je to določeno v zakonu, da mnenje k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja glede sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika njegovih pristojnosti

Zakonska ureditev:

Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) 403. člen:
Zavezanec plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi odločbe, ki mu jo izda davčni organ, kjer nepremičnina leži.

(ZDavP-2) 404. člen:
Davčni organ izdaja odločbe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki veljata na dan 1. januarja leta, za katero se določa nadomestilo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina.

(ZDavP-2) 405. člen:
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za leto vnaprej.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Del stavbe med dvema stropoma od pritličja navzgor.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2.člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Stanovanjski zakon (SZ-1) 39. člen:
Etažni lastniki lahko imenujejo nadzorni odbor.
Če etažni lastniki ne sklenejo drugače, ima nadzorni odbor tri člane in nadzoruje delo upravnika, ki izhaja iz pogodbe o opravljanju upravniških storitev, predlaga predloge sklepov, o katerih se glasuje s podpisovanjem listine, ter daje pobude upravniku.
Na osnovi pooblastila, danega na zboru lastnikov, lahko nadzor izvaja tudi eden od etažnih lastnikov.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:
Nadzornik je pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izvaja nadzor nad gradnjo in izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Obligacijski zakonik (OZ) 587. člen:
Z najemno pogodbo se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno najemnino.
Raba obsega tudi uživanje stvari (pobiranje plodov), če ni drugače dogovorjeno ali drugačnega običaja.

Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) 12. člen:
Najem poslovne stavbe ali poslovnih prostorov nastane s pogodbo med najemodajalcem in najemnikom (v nadaljnjem besedilu: najemna pogodba).
Najemna pogodba mora biti sklenjena v pismeni obliki. Pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, ni veljavna.

Splošno:

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Namenska raba je s prostorskimi akti določena raba zemljišč in objektov.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Naročnik.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) 2. člen:
Naročitelj oziroma naročiteljica je fizična ali pravna oseba, ki z nepremičninsko družbo sklene pogodbo o posredovanju.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto, navadno s prilastkom skupina zgradb v takem delu glede na določeno značilnost.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) 2 .člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Naselje je območje strnjene pozidave.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1):

Nastanitveni gostinski obrat je več bivalnih prostorov, ki se uporabljajo za začasno bivanje ljudi in prostori v stavbah, ki so zgrajene kot hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Prostor, ki izpolnjuje vsaj dva od naslednjih pogojev, je nedokončan prostor:

- nima možnost ogrevanja,

- nima izdelanih podov,

- ometi so grobi ali jih ni,

- inštalacije niso dokončane, 

- strop, ki meji na streho, ni dokončan.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Nedovoljen - ki ni dovoljen, ni dopusten.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2.člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ: 

Nedovoljen- ki ni dovoljen, ni dopusten.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Nedovoljen objekt so nelegalen objekt, neskladen objekt in nevaren objekt.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Nelegalen objekt je objekt, ki se gradi ali ki je zgrajen brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, če ga gradbeno-tehnično ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem; nelegalen objekt sta tudi:

-  objekt, za katerega je bilo gradbeno dovoljenje ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja odpravljeno ali razveljavljeno in

objekt, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje, če je zgrajen v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom ali drugim predpisom občine

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.

Kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami nelojalno konkurenco na nepremičninskem področju opredeljuje v 2.poglavju:

Nelojalna konkurenca je dejanje nepremičninske družbe pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim nepremičninskim družbam, zlasti pa: 
1.) ekonomsko neutemeljeno ponujanje cen storitev z namenom pridobivanja poslov in izločanja drugih nepremičninskih družb s trga; 
2.) obljubljanje brezplačnih storitev strankam z namenom pridobivanja poslov;
3.) reklamiranje, oglaševanje ali ponujanje storitev z navajanjem neresničnih podatkov ali podatkov in izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu, ali z zlorabo nepoučenosti ali lahkovernosti strank;
4.) reklamiranje, oglaševanje ali ponujanje storitev z navajanjem podatkov ali uporabo izrazov, s katerimi se izkorišča ugled druge nepremičninske družbe ali njenih storitev oziroma ocenjuje, podcenjuje ali omalovažuje druge nepremičninske družbe ali njene storitve;
5.) dajanje podatkov o drugi nepremičninski družbi, če ti podatki škodijo ali utegnejo škoditi njenemu ugledu in poslovanju; 
6.)  dejanja, usmerjena v prekinitev poslovnega razmerja med drugimi poslovnimi subjekti ali k preprečevanju ali oteževanju takih razmerij; 
7.) pridobivanje strank z dajanjem ali obljubljanjem nagrad ali kakšne druge premoženjske koristi ali ugodnosti, ki po vrednosti občutneje presega vrednost storitve, s katero naj stranka pridobi možnost nagrade;
8.) protipravno pridobivanje poslovne skrivnosti druge nepremičninske družbe ali neupravičeno izkoriščanje zaupane poslovne tajnosti druge nepremičninske družbe;
9.) ponujanje storitev posredovanja za isto nepremičnino stranki, ki ji jo je predstavila druga nepremičninska družba, brez soglasja te nepremičninske družbe.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Stvar, ki po svoji naravi ne more spremeniti mesta, položaja.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 18. člen:
(1) Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami.
(2) Vse druge stvari so premičnine.

Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) 2. člen:
(1) Nepremičnina je zemljišče s pripadajočimi sestavinami.
(2) Zemljišče je zemljiška parcela, ki je evidentirana v zemljiškem katastru.
(3) Pripadajoče sestavine zemljišč so stavbe in deli stavb, ki so evidentirani v katastru stavb.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) 2.člen:
Nepremičninska družba je gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve posredovanja v prometu z nepremičninami po tem zakonu.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) 2. člen :
Nepremičninski posrednik oziroma nepremičninska posrednica je fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugi pravni podlagi, s pridobljeno licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov posredovanja in je vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) 20. člen:
Nepremičninska družba mora pri opravljanju storitev posredovanja v enaki meri skrbeti za zaščito interesov tako naročitelja kot tudi tretje osebe, s katero je naročitelja spravila v stik in pri tem ravnati nepristrano, razen kadar na podlagi izrecnega dogovora z naročiteljem zastopa samo naročiteljeve interese.
 Kadar nepremičninska družba na podlagi dogovora z naročiteljem oziroma investitorjem pri posredovanju zastopa izključno naročiteljeve interese, mora na to tretjo osebo, s katero je naročitelja spravila v stik, jasno in pisno opozoriti, da nastopa v vlogi zastopnika in ne posrednika.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Neskladen objekt je objekt, ki ima pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar se gradi ali je zgrajen v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, tako, da ga je gradbeno-tehnično mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem in pri tem ne gre za dopustna odstopanja v skladu s 66. členom tega zakona.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen -  od 1.6.2018 ni v veljavi:
Neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Neskladna uporaba objekta je uporaba objekta ali dela objekta brez uporabnega dovoljenja, v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem ali nasprotju z uporabnim dovoljenjem.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Kar je nasprotno, drugačno od sporazuma

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Obligacijski zakonik (OZ) 16. člen: 
Kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti, se šteje, da pogodba ni bila sklenjena.

Splošno:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen od 1.6.2018 ni v veljavi:

Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Standardi za lastnosti stavb SIST ISO 9836: 
Je površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor. Določi se za vsako etažo posebej. Računa se s svetlimi dimenzijami dokončane stavbe v višini tal, ne upoštevajoč obrobe, pragove itd.. Pokrite tlorisne površine, ki niso zaprte do polne višine ali so samo delno zaprte in nimajo elementov, ki omejujejo prostor, se določijo z navpično projekcijo zunanjega roba krova. V neto tlorisno površino so vključeni tudi elementi, ki jih je mogoče demontirati (predelne stene, cevi in kanali za napeljave. V neto tlorisno površino niso SIST ISO 9836vključene površine konstrukcijskih elementov, okenskih in vratnih odprtin in niš v elementih, ki omejujejo prostor. 

Neto tlorisna površina se deli na:
-uporabno površino
-tehnično površino
-komunikacijsko površino

 Uporaba na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1):

Nestavbe so začasne konstrukcije, šotori, zložen material in podobno.

SPLOŠNO:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Nevaren objekt je objekt, ki ne izpolnjuje bistvenih zahtev, tako da neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte.

Splošno:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2.člen - od 1.6.2018 ni v veljavi: 

Nevarna gradnja pomeni, da gradnja, ki se izvaja ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico.

Splošno:

Gradbeni zakon (GZ), 3.člen :
Nezahteven objekt je objekt manjših dimenzij, konstrukcijsko nezahteven in prostorsko zaznaven.

Splošno:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) 328. člen/II:
Nezavezujoče zbiranje ponudb je javno vabilo za dajanje ponudb, pri katerem izhodiščna cena ni določena in je obveznost stečajnega dolžnika skleniti pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno, izključena.

Splošno:

Obligacijski zakonik (OZ) 35. člen:
Pogodba je nična, če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv.

Zakonska ureditev: 

Zakon o notariatu (ZN) 1. člen:
Notariat je javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon.
Notariat opravljajo notarji in notarke (v nadaljnjem besedilu: notarji), imenovani po Zakonu o notariatu, kot svoboden poklic.
Notarji opravljajo svojo poklicno dejavnost osebno, razen v primerih, ki jih določa Zakon o notariatu.

(ZN) 2. člen:
Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah tega zakona javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice; prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom; opravljajo vse oblike alternativnega reševanja sporov; izvajajo po nalogu sodišč opravila, ki se jim lahko odstopijo po zakonu in izvajajo druga opravila, za katera jih pooblašča zakon.

Splošno:

Zakon o notariatu (ZN) 3. člen:
 Notarske listine so: notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila.
 Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene v tem zakonu.

(ZN) 43. člen:
Notarski zapis mora vsebovati:
1. priimek in ime notarja, navedbo, da nastopa kot notar, in njegov sedež;
2. priimek in ime, rojstne podatke in prebivališče udeležencev pravnega posla, njihovih pooblaščencev, zapisnih prič in tolmačev; če so udeleženci pravnega posla pravne osebe, pa njihovo ime in sedež ter ime in priimek predstavnika ali pooblaščenca;
3. navedbo o načinu ugotovitve istovetnosti oseb iz prejšnje točke;
4. vsebino pravnega posla, navedbo pooblastil ali prilog;
5. navedbo, da je notar udeležencem notarski zapis prebral in da so udeleženci notarski zapis odobrili;
6. datum, uro in kraj sestave notarskega zapisa;
7. podpise oseb, navedenih v 1. in 2. točki, ter pečat ali žig notarja, ki je sestavil notarski zapis.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Nova stavba.

Sodna praksa - VSC sodba Cp 593/2013
Pojem novogradnja tudi po pravilih gradbene stroke pomeni izdelano novo zgradbo iz novih materialov, za gradnjo katere ima investitor dovoljenja in drugo potrebno dokumentacijo.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Novogradnja je gradnja, katere posledica je novo zgrajen objekt ali prizidava

Splošno:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Novo zgrajen objekt je objekt, ki je popolnoma zgrajen na novo in prej ni obstajal.