Zbornica za poslovanje z nepremičninami

Zbornica za poslovanje z nepremičninami je za vas pripravila Nepremičninski slovar kjer so zbrani izrazi, ki se pojavljajo in uporabljajo pri vsakdanjem poslovanju nepremičninami.

Vir razlag je veljavna zakonodaja in Slovar slovenskega knjižnega jezika


A  B  C  Č  D  E  F  G  H  I  J  K  L  M  N  O  

P  R  S  Š  T  U  V  Z  Ž

Š

Škoda

Splošno:

Obligacijski zakonik (OZ) 132. člen:
Škoda je zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda).

T

Tehnični pregled

Splošna pogovorna uporaba:
Pregledati lastnosti česa glede na delovanje, uporabo,..

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Tehnični pregled je pregled zgrajenega oziroma rekonstruiranega objekta, s katerim se ugotovi ali je objekt zgrajen oziroma rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem in ali bo izpolnjeval predpisane bistvene zahteve.

Tehnični prostor

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Prostor, v katerem se nahaja strojna oprema, oprema za nadzor, komunikacijska oprema in prostor namenjen komunalni dejavnosti.

Terasa

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Tlakovan prostor na delu zgradbe ali ob njej.

Uporaba na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe(priloga 2): Odprta terasa je tlakovan prostor na delu stavbe ali ob njej, ki je konstrukcijsko povezan s stavbo. Zaprta terasa je tlakovan prostor na delu stavbe ali ob njej, ki je konstrukcijsko povezan s stavbo ter zaprt z vseh strani in pokrit.

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1):  Je tlakovan prostor, ki je konstrukcijsko povezan s stavbo.

 

Tloris

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Grafični prikaz vodoravnega prereza stavbe, predmeta s podatki o merah.

Transakcijski račun

Splošno:

Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) 13. člen:

Transakcijski račun je plačilni račun, ki ga odpre banka s sedežem v Republiki Sloveniji ali podružnica banke države članice v Republiki Sloveniji v imenu enega uporabnika ali več uporabnikov za namene izvrševanja plačilnih transakcij in druge namene, povezane z opravljanjem bančnih storitev za uporabnika. Denarna sredstva na transakcijskem računu se štejejo kot vpogledni denarni depozit.

Trgovski del stavbe

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1):

Trgovski del stavbe so prostori, ki se uporabljajo za prodajo ter ostali prostori, povezani s prodajo.

U

Učinek ponudbe

Splošno:

Obligacijski zakonik (OZ) 25. člen:
Ponudnika veže ponudba, razen če je izključil svojo obveznost, da ostane pri ponudbi, ali če ta izključitev izhaja iz okoliščin posla.
Ponudbo lahko ponudnik umakne samo, če je naslovnik prejel umik, preden je prejel ponudbo, ali sočasno z njo.

Upnikova zamuda

Splošno:

Obligacijski zakonik (OZ) 300. člen:
Upnik pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči.
Upnik pride v zamudo tudi, kadar je pripravljen sprejeti izpolnitev dolžnikove sočasne obveznosti, ne nudi pa izpolnitve svoje zapadle obveznosti.
Upnik ne pride v zamudo, če dokaže, da ob času, ko mu je bila ponujena izpolnitev, ali ob času, ki je bil določen za izpolnitev, dolžnik ni mogel izpolniti svoje obveznosti.

Uporabna površina

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Standardi za lastnosti stavb, SIST ISO 9836:
Je tisti del neto tlorisne površine, ki ustreza namenu in uporabi stavbe. Določi se za vsako etažo posebej.
Uporabne površine se delijo po namenu stavbe in njihovi uporabi; ponavadi so razdeljene na primarne in sekundarne. Delitev je odvisna od namena stavbe. 

Uporabnik osebnih podatkov

Splošno:

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) 6.člen:
Uporabnik osebnih podatkov – je fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki se ji posredujejo ali razkrijejo osebni podatki.

Uporabno dovoljenje

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:
Uporabno dovoljenje je odločba, s katero se dovoljuje uporaba objekta.

Upravljavec osebnih podatkov

Splošno:

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) 6. člen:
Upravljavec osebnih podatkov – je fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave.

Upravnik

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Upravnik  - kdor kaj upravlja.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Stanovanjski zakon (SZ-1) 48. člen:
Upravnik večstanovanjske stavbe je pooblaščenec etažnih lastnikov, ki zastopa etažne lastnike v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe in ki skrbi, da se izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjenih poslov.

Urejena meja

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) 20. člen:
Meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiškokatastrskih točk določene s predpisano natančnostjo, je urejena meja.

V

Vikend

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:

Manjša hiša na deželi za preživljanje počitnic, prostega časa, počitniška hišica.

Vknjižba

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Dokončni vpis sprememb v zemljiški knjigi na podlagi listin.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 39. člen: 
Vknjižba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo.

Vmesni kupec

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) 3. člen:
Vmesni kupec oziroma vmesna kupovalka (v nadaljnjem besedilu: vmesni kupec) po tem zakonu je oseba, ki od investitorja ali drugega vmesnega kupca kupi enostanovanjsko stavbo oziroma posamezne dele stavbe, če gre za stavbo z več posameznimi deli, z namenom nadaljnje prodaje, in ne z namenom uporabljati to stavbo oziroma posamezen del stavbe.

Vodja del

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:

Vodja je nekdo, ki nekaj vodi. 

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Vodja del je fizična oseba, ki izvajalcu del pri gradnji odgovarja za skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih.

Vzdrževalna dela

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Vzdrževalna dela v javno korist so izvedba takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katere je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona, določeno, da se za zagotavljanje opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremenita tudi zmogljivost objekta in z njo povezana velikost objekta.

Vzdrževanje objekta

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji.

Vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina

Splošno:

Obligacijski zakonik (OZ) 164. člen:

Odgovorna oseba je dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala.
Če se z vzpostavitvijo prejšnjega stanja škoda ne odpravi popolnoma, je odgovorna oseba dolžna plačati za ostanek škode denarno odškodnino.
Kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča ali kadar je sodišče mnenja, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba, odloči, da mora ta izplačati oškodovancu ustrezno denarno odškodnino.
Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, če jo ta zahteva, razen če okoliščine danega primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja.

Vzpostavitev stika med naročiteljem in tretjo osebo

Kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami (Kodeks ZDNP) 2. oddelek:
Šteje se, da je nepremičninska družba spravila naročitelja v stik s tretjo osebo z namenom sklenitve pogodbe, če je bila vzpostavitev stika med naročiteljem in tretjo osebo posledica aktivnosti nepremičninske družbe zlasti tako, da: 

1.) je nepremičninska družba seznanila naročitelja z eno ali več tretjimi osebami (potencialnimi kupci/prodajalci/zakupniki ipd.);
2.) je nepremičninska družba seznanila naročitelja ali tretjo osebo z vsebino ponudbe (preko telefona, telefaksa, elektronske pošte ipd.);
3.) je nepremičninska družba naročitelju ali tretji osebi posredovala kontaktne podatke tretje osebe oziroma naročitelja (ime/firmo, naslov/sedež, številko telefona ali telefaksa ali spletne pošte);
4.) je nepremičninska družba organizirala ali vodila ogled nepremičnine;
5.) je nepremičninska družba organizirala sestanek med naročiteljem in tretjo osebo v svojih poslovnih prostorih, prostorih naročitelja, tretje osebe ali drugih prostorih.

Z

Začasen objekt

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Začasen objekt je objekt, namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi samo za namen in čas prireditve ali med sezono.

Začetek gradnje

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Začetek gradnje je začetek izvajanja gradbenih, obrtniških ali inštalacijskih del.

Zadnje stanje gradbene tehnike

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Zadnje stanje gradbene tehnike je stanje, ki v trenutku, ko se projektira ali gradi, pomeni doseženo stopnjo razvoja tehničnih zmogljivosti gradbenih proizvodov, procesov in storitev, ki temeljijo na priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj s področja graditve objektov, ob hkratnem upoštevanju razumnih stroškov.

Zahteven objekt

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:
Zahteven objekt je objekt velikih dimenzij ali konstrukcijsko zahteven ali objekt, ki je namenjen zadrževanju večjega števila oseb v njem, in prostorsko zaznaven.

Zahtevni objekti so navedeni na povezavi>> priloge 1,
 ki je sestavni del Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.

Zakoličenje objekta

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Zakoličenje objekta je prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren oziroma prenos osi trase linijskih gradbenih inženirskih objektov na teren na način, ki zagotavlja njegovo izvajanje skladno z gradbenim dovoljenjem in dokumentacijo za izvedbo gradnje.

(2) Za izračun površin in prostornin stavb se uporablja standard SIST ISO 9836.

(3) Podrobnejša merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih, zahtevnih objektov, drugih gradbenih posegov in vzdrževalnih del ter njihovo razvrstitev predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(4) Objekti se glede na namen uporabe razvrščajo v klasifikaciji vrst objektov CC-SI, ki jo predpiše vlada.

 

Zakonita predkupna pravica

Splošno:

Obligacijski zakonik (OZ) 513. člen:
Določene osebe imajo lahko predkupno pravico po zakonu.
Trajanje zakonite predkupne pravice ni omejeno.
Pravila o pogodbeni predkupni pravici se smiselno uporabljajo tudi za zakonito predkupno pravico, če za posamezen primer zakon ne določa drugače.

Obligacijski zakonik (OZ) 507. člen:
S pogodbenim določilom o predkupni pravici se lastnik stvari (prodajalec) zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) 189. člen:

Občina lahko določi območje predkupne pravice na stavbnih zemljiščih, na ureditvenem območju naselja na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih za namen graditve objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki se uporabljajo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

na območju za dolgoročni razvoj naselja, kot je določen v OPN.

(2) Država lahko določi območje predkupne pravice na območju, izbrane variante iz uredbe o najustreznejši varianti, veljavnega DPN ali uredbe o varovanem območju.

(3) Območje predkupne pravice mora biti določeno tako, da ga je možno grafično prikazati v zemljiškem katastru.

 

Zaprta loža

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Uradni list Republike Slovenije (UL RS) št. 41:

Zaprta loža je zaprta z vseh strani, tudi tiste, ki je pri odprti loži odprta (lahko z začasno postavljeno steno).

Zaprta terasa

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Uradni list Republike Slovenije (UL RS) št. 41:

Zaprta terasa je tlakovan prostor na delu stavbe ali ob njej, ki je konstrukcijsko povezan s stavbo ter zaprt z vseh strani in pokrit.

Zaprt balkon

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Uradni list Republike Slovenije (UL RS) št. 41:

Zaprt balkon je balkon, ki je zaprt z vseh strani in pokrit.

Zavarovanje občutljivih podatkov

Splošno:

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) 14. člen:
Občutljivi osebni podatki morajo biti pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih, razen v primeru iz 5. točke 13. člena tega zakona.
Pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.

Zavarovanje odgovornosti

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) 6. člen:

Nepremičninska družba mora pred začetkom opravljanja dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami zavarovati in imeti ves čas opravljanja dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami zavarovano odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju Republike Slovenije, za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti nižja od 150.000 eurov za posamezen zavarovalni primer oziroma od 350.000 eurov za vse zavarovalne primere v posameznem letu.

Zavezujoče zbiranje ponudb

Splošno:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP329. člen/III:
Zavezujoče zbiranje ponudb je javno vabilo k dajanju ponudb, s katerim se stečajni dolžnik zaveže, da bo sklenil prodajno pogodbo s tistim ponudnikom, ki bo ponudil najvišjo ceno, vendar ne nižje od izhodiščne cene, če bo več ponudnikov ponudilo enako najvišjo ceno, pa s tistim, ki bo ponudil najkrajši rok plačila.

Zazidana površina

Standardi za lastnosti stavb, SIST ISO 9836:
Je površina zemljišča, ki ga pokrivajo dokončane stavbe. Ne vključuje zgradb ali delov zgradb, ki ne segajo nad površino zemljišča, sekundarnih delov (zunanja stopnišča, zunanje klančine, nadstreški...) in površine pomožnih objektov (rastlinjakov, lop).

Zaznamba

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 63. člen:
Zaznamba je glavni vpis, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo.
Z zaznambo se v zemljiško knjigo vpiše tudi nadhipoteka.

Zbirka osebnih podatkov

Splošno:

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) 6. člen:
Zbirka osebnih podatkov – je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.

Zemljišče

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Omejen del zemeljske površine.

Zemljiška knjiga

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 1. člen:
Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami.
Zemljiška knjiga je sestavljena iz glavne knjige in zbirke listin.
Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo.
Zbirko listin tvorijo listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v glavno knjigo.

Zemljiška parcela

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 3. člen:
Zemljiška parcela je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami.

Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) 2. člen:
Zemljišče je zemljiška parcela, ki je evidentirana v zemljiškem katastru.
 
(ZEN) 16. člen:
Parcela je strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine, ter je v zemljiškem katastru evidentirano z mejo in označeno z identifikacijsko oznako.

Zemljiški kataster

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) 15. člen:
Zemljiški kataster je sestavljen iz zadnjih vpisanih podatkov o zemljiščih ter iz zbirke listin in podatkov, ki omogočajo historični pregled sprememb.
 V zbirki listin so elaborati in druge listine, na podlagi katerih so bili opravljeni posamezni vpisi, ter načrti in podatki, vpisani pred zadnjimi vpisanimi podatki. Zbirka listin se hrani v fizični ali elektronski obliki. Zbirka listin in podatkov se hrani trajno.

Zemljiškoknjižno dovolilo

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 23. člen :
Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 32. člen:
V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.
Če je v zemljiški knjigi vpisan samo datum rojstva osebe, ki dovoljuje vpis, se šteje, da je zahteva iz prvega odstavka tega člena izpolnjena, če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden podatek o EMŠO te osebe.
Zemljiškoknjižno dovolilo mora obsegati izjavo osebe, ki dovoljuje vpis, z vsebino določeno v SPZ.

Zimski vrt

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:

Prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje.