Ste se kdaj vprašali: - Zakaj morate naenkrat prejemati bančne izpiske v elektronski obliki? - Je obvezno imeti svoj elektronski naslov? - Imamo vsi prebivalci Slovenije dostop do Interneta?...
V dobi digitalizacije vse več ponudnikov želi potrošnikom omogočiti dostop do pomembnih informacij, kot so npr. računi, pogodbe, bančni izpiski le v elektronski obliki. Elektronska komunikacija je za številne potrošnike sprejemljiva in priročna, za nekatere skupine potrošnikov pa predstavlja precejšno oviro. Zanje samo elektronsko poslovanje deluje izključujoče in je diskriminatorno do številnih, predvsem starejših in ranljivih, skupin:
potrošnikov, ki elektronskih medijev niso vešči (starejša populacija, potrošniki, ki živijo na območjih brez internetne povezave, ali brez poznavanja rabe interneta), potrošniki, ki si sodobnih komunikacijskih ne morejo privoščiti, ali so bolni;
potrošnikov, ki ne želijo poslovati elektronsko, ker elektronskim medijem ne zaupajo ali so mnenja, da morajo biti pomembni osebni in drugi podatki zapisani na papir.
Prepričani smo, da mora zakonodaja slediti stanju na trgu in opredeljevati pravice in obveznosti potrošnikov na način, ki ni diskriminatoren ter zagotavljati enako obravnavo vsem skupinam potrošnikov. Potrošniki, državljani R Slovenije morajo imeti pravico do izbire, v kakšni obliki bodo tako pomembno dokumentacijo, kot so pogodbe, računi, bančni izpiski, prejemali.
Ob tem ne smemo mimo dejstev, da starejši nad 65 let predstavljajo že blizu 20 % prebivalstva, in še narašča. Prav tako ni zanemarljiva socialno šibkejša populacija, ki se prav tako povečuje in nekatere ranljive skupine (npr. slepi in slabovidni, invalidni). Za navedene skupine je nerealno pričakovati, da bo dostopanje do pomembnih dokumentov in računov po elektronski poti sploh kdaj mogoča, bodisi zaradi prenizke računalniške pismenosti, pomanjkanja možnosti dostopa do spletnih storitev ali drugih omejitev (bolezni, hib). Po podatkih Eurostata 21 % gospodinjstev v Evropi nima dostopa do interneta, v Sloveniji pa je ta delež glede na podatke SURS še višji - 24%. 21% posameznikov v Evropi, starih od 16-74 let tudi nikoli ne uporablja interneta (ne v službi, doma ali kje drugje).
Sodelujoči (nevladne organizacije, sindikati, podjetja, zbornice in posamezniki), ki smo postavili temelje evropske kampanje Keep me posted v Sloveniji, si želimo oblikovati čim širšo koalicijo organizacij, katerih člani bi imeli v primeru strogo elektronskega poslovanja vrsto težav, in se bodo lahko poistovetile s skupnimi cilji kampanje. V Sloveniji bo kampanja potekala oz. poteka pod sloganom »Pošlji mi pismo«.
Nikakor ne gre za proti-digitalno kampanjo, temveč podporo potrošnikom, ki se lahko zaradi enostranske odločitve ponudnika, državnih organov, drugih javnih institucij, da zagotovi dostopnost dokumentov in računov izključno v e-obliki, znajdejo v slabšem položaju. Cilj projekta je na eni strani osvestiti potrošnike, naj razmislijo tudi dolgoročno o varnosti komuniciranja in objavljanja podatkov na spletu, po drugi strani pa je cilj zakonsko uveljaviti pravico potrošnikov do izbire, na kakšen način bodo komunicirali ter zagotoviti, da klasičen način obveščanja ne bo dodatno zaračunan.
Zveza potrošniškov Slovenije ter Gospodarska Zbornica Slovenije sta na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo že poslala predlog za dopolnitev novega Zakona o varstvu potrošnikov. Prepričani smo, da so naši argumenti tehtni in da je potrebno preprečiti morebitno diskriminacijo potrošnikov s strani ponudnikov blaga in storitev v Sloveniji, kot je tovrstnim gibanjem uspelo tudi v drugih državah članicah EU
Gibanje »Keep me posted EU« povzema veliko argumentov, zakaj je tovrstno ohranjanje pravic koristno in potrebno ter navaja podpornike (združenja, politiki, podjetja, itd.) Obstajajo tudi že sodne prakse, kjer so bile tožbe rešene v prid potrošnikove izbire in osnovne pravice do prejemanja pisnih dokumentov brezplačno. Več informacij je na spletni strani: http://www.keepmepostedeu.org.
Veliko podpornikov ima gibanje tudi med poslanci v Evropskem parlamentu, zato je bila nedavno sprejeta odločitev, da se problematika obravnava tudi v EU parlamentu. Med podporniki gibanja sta tudi slovenska poslanca, ga.Tanja Fajon in g.Ivo Vajgl.
Kaj o tematiki menite vi?
Izpolnite kratko anketo na to temo " POŠLJI MI PISMO"