Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer si je med torkovim delovnim obiskom v Papirnici Vevče skupaj z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesno Nahtigal ogledal projekte oz. naložbe v zeleni prehod, ki jih je papirnica sofinancirala iz namenskih sredstev za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov (TGP). Gre za drugi tovrsten obisk ministra na terenu. Že v maju je obiskal proizvajalca izdelkov iz aluminija Talum, v drugi polovici junija sledi še obisk jeklarskega podjetja SIJ Acroni. Vsa tri energetsko intenzivna podjetja sodijo po uredbi iz leta 2023 med upravičence nadomestila posrednih stroškov emisij TGP. Med sicer skupaj 18 upravičenci do nadomestila je kar 6 papirnic. Veljavna uredba se izteče letos, zato GZS skupaj z energetsko intenzivnimi upravičenci vlado poziva k podaljšanju veljavnosti uredbe do leta 2030, kar omogočajo evropske smernice.
»Ob dobrem naboru in učinkovitosti izvedenih projektov razogljičenja, zniževanja izpustov, uvedbe novih tehnologij in tehnik in projektov samooskrbovanja z električno energijo, je s ciljem zagotoviti konkurenčne pogoje poslovanja tem dejavnostim tudi v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami, nujno, da tudi Slovenija uredbo podaljša do leta 2030,« je jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Ob tem dodaja, da je »obisk v Talumu zadnjič in danes v Papirnici Vevče ter prikaz izvedenih investicij, ki so bile izvedene tudi s pomočjo nadomestila po uredbi, ter njihovi prihodnji načrti, dokaz, da se industrija zaveda pomena in je na pravi poti razogličenja.«
Papirna industrija je še ena od energetsko intenzivnih vej tradicionalne slovenske industrije, saj ustvari preko milijardo evrov letnega prometa, 700 milijonov evrov izvoza, 250 milijonov evrov dodane vrednosti letno. Skupaj zaposluje 4.100 delavcev. Poleg tega je vpeta še v številne lokalne storitvene in servisne dejavnosti ter posledično več delovnih mest. »Papir in izdelki iz papirja, predvsem embalaža, se zdijo sami po sebi umevni. A temu ni tako, saj je zaradi visokih cen energije in ostalih naraščajočih stroškov poslovanja in birokratskih ovir konkurenčnost te primarne industrije ogrožena. V zadnjih 10 letih je papirna industrija izvedla preko 580 milijonov evrov investicij. Sredstva iz Uredbe o posrednih stroških emisij so pomembna podpora izvedbi investicij zelenega prehoda,« je pojasnila Petra Prebil Bašin, direktorica GZS – Združenja papirne in papirno predelovalne industrije.
Zeleni prehod je proces, ki se ga podjetja papirne dejavnosti še kako zavedajo. Poleg surovin, ki so bio osnovane, izdelkov, ki so visoko reciklabilni, učinkovite rabe virov in energije, so pod drobnogledom tudi procesi. Ti dokazuje investicijski val, ki je prisoten v panogi. »V nekaterih podjetjih je že prišlo do celostne transformacije proizvodnje, proizvodnega procesa in programov (npr. v Palomi 130 milijonov EUR in v Količevem 125 milijonov EUR itd. ), drugje so procesi v teku. Pa vendar se energetsko intenzivna dejavnost ne more razogljičiti čez noč, temveč gre za proces, ki ga danes omejujejo tudi še nerazvite tehnologije. Logičen proces razogličenja je elektrifikacija procesov, ki pa jo visoke cene in drugi stroški energije dodatno zavirajo (primer so industrijske toplotne črpalke, električni kotli),« dodaja Prebil Bašin.
Od leta 2005, ko je EU uveljavila sistem ETS (Emission Trading System), tudi papirni sektor sistematično spremlja izpuste CO2. Od leta 2005 so se izpusti CO2v 6 papirnicah znižali za skoraj 60 %.
Kot je ob ogledu Papirnice Vevče dejal minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, je vlada pred dobrima dvema letoma sprejela uredbo, s katero država preko kritja posrednih stroškov pomembno prispeva k razogljičenju slovenske industrije. S sredstvi podnebnega sklada jo podpira pri njenem prehodu v podnebno nevtralno delovanje, preko naložb v učinkovito rabo energije, proizvodnjo obnovljivih virov ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Gre za pomemben prispevek h krepitvi konkurenčnosti slovenske industrije. Naloga industrije na drugi strani je, da ta sredstva izkoristi kar se da optimalno in jih usmeri v projekte z dolgoročnimi pozitivnimi učinki za okolje in družbo. Minister Bojan Kumer se s predstavniki podjetja danes pogovarjal o njihovih nadaljnjih naložbenih načrtih, ki bodo vodili k zmanjšanju porabe energije in emisij. »Prepričan sem, da bodo sredstva Podnebnega sklada za Papirnico Vevče pomemben prispevek – k njenemu čistemu prehodu, večji konkurenčnosti in dolgoročno stabilnem trajnostnem razvoju,« je poudaril.
»V Papirnici Vevče, hčerinskem podjetju podjetja Brigl & Bergmeister GmbH, z veseljem pozdravljamo obisk ministra. Verjamemo, da je odprt dialog med gospodarstvom in državo ključen za uspešen zeleni prehod,« je ob obisku dejal Aljaž Hafner, direktor Papirnice Vevče. Izpostavlja, da kot kapitalsko in energetsko intenzivno podjetje že vrsto let vlagajo v izboljšave in optimizacijo procesov – tako v Sloveniji kot v matični družbi v Avstriji. »Energetska učinkovitost za nas ni zgolj okoljski cilj, temveč strateški kriterij pri odločanju za prihodnje investicije. Usmerjeni smo v inštalacijo BAT tehnologije. Trenutno se posvečamo izboljševanju energetske učinkovitosti pri pripravi surovin in optimiranju internih logističnih procesov. V izdelavi pa so že študije izvedljivosti za naslednje velike projekte.« Hafner poudarja, da je »državna podpora pri razogljičenju pri tem ključnega pomena, saj jo ima na voljo do leta 2030 večina članic EU. Ključnega pomena je, da na trgu ohranjamo konkurenčnost. Podaljšanje sofinanciranja iz podnebnega sklada industriji tako ne le pomaga do okolju prijaznejših rešitev, temveč prispeva tudi k ohranjanju konkurenčnosti, k razvoju regije in dvigovanju kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Podpora razogljičenju je pogosto odločilen dejavnik pri usmerjanju novih investicij v našem mednarodnem koncernu. Naš skupen cilj naj bo, da se najboljše priložnosti za trajnostni razvoj uresničijo prav v Sloveniji.«
Uredba o toplogrednih plinih sprejeta 2013
Nadomestilo je energetsko intenzivnim podjetjem namenjeno zaradi višjih cen električne energije, ki izhajajo trgovanja s kuponi toplogrednih plinov.
Zato je Evropska komisija uvedla prvo shemo s pravili dodeljevanja pomoči, omejeno na podjetja, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2.
Slovenija državne pomoči, ki so jo določale takratne evropske smernice, takrat ni vključila v svoj pravni red, kljub številnim pozivom GZS. Posledično so bila slovenska podjetja iz prizadetih sektorjev postavljena v slabši konkurenčni položaj glede na evropske in globalne tekmece. Leta 2020 je Evropska komisija sprejela nove smernice za državne pomoči v okviru ETS po letu 2021. GZS je dejavno sodelovala pri oblikovanju zakonodajnih rešitev, da bi slovenskim podjetjem omogočila enakovreden dostop do pomoči in okrepila njihovo konkurenčnost.
Slovensko shemo, ki jo je Vlada prijavila, komisija pa potrdila februarja 2023 je vlada prenesla v uredbo s trajanjem treh let, je vredna 99,15 milijona evrov. Podjetja morajo prejeta sredstva v celoti nameniti za projekte zelenega prehoda. Trenutno poteka zadnje leto izvajanja te sheme.
V zadnjih dneh smo dobili informacijo, da je tudi Avstrija uvedla kompenzacijsko shemo v podporo EII do leta 2030.