Včeraj je na GZS potekal  14. Dan najboljše prakse, ki je v središče postavil konkretne rešitve za izzive sodobne proizvodnje. Dogodek je skozi primere iz prakse pokazal, kako podjetja že danes uporabljajo podatkovno analitiko in umetno inteligenco za večjo učinkovitost, prihranke in razvoj novih poslovnih modelov. Sporočilo udeležencem je bilo jasno: obvladovanje podatkov je danes ključno orodje za konkurenčnost industrije.
 
Zanimiv program je v drugem delu dopolnila tudi predstavitev dobrih praks iz podjetij, kjer se je predstavila tudi Paloma d.d. s predstavitvijo »Pametno skladišče proihodnosti. Vodja logistike iz Palome d.d., Jure Pepevnik, je s svojo predstavitvijo navdušil in na koncu dosegel drugo mesto na »tekmi« za najboljšo predstavljeno dobro prakso. Naziv najboljše prakse leta 2026 je prejela predstavitev podjetij Kontron, d. o. o. in Lean Scheduling Europe, ki sta prevzeli tudi nagrado Zbornice elektroindustrije. 🏆

 

V osrednjem predavanju sta Mag. Rok Koren (Siemens) in dr. Lukas Pacak (AXIOM TECH d.o.o. Slovenia) ponudila edinstven vpogled v insektno industrijo ter predstavila, kako digitalni modeli optimizirajo investicije še preden se proizvodnja dejansko začne, kar drastično zmanjšuje tveganja in stroške zagona proizvodnje.
 
Na okrogli mizi »Podatkovno vodena prihodnost industrije« so svoje poglede delili:
🔸Mateja Lavrič (QLECTOR), ki je izpostavila, da je pri vpeljavi UI ključna kvaliteta podatkov.
🔸Marko Stefancic (Gospodarska zbornica Slovenije), ki je opozoril, da imamo v podjetjih ogromne količine podatkov, a premalo podatkovno vodenega odločanja.
🔸doc. dr. Branka Viltužnik (AquafilSLO), je menila, da bo industrija prihodnosti zahtevala bistveno več kritičnega razmišljanja in presojo uporabnosti podatkov, ki jih imamo na voljo.
🔸dr. Tadeja Primožič Merkač (SIJ - Slovenian Steel Group), ki je izpostavila, da kdor obvladuje podatke, nima težav s skladnostjo in zakonodajnimi zahtevami pri poročanju.
🔸Nuša Bremec (nominiranka za Inženirka leta) je poudarila pomen razvoja kadrov in ohranjanja znanja ter sodelovanja mladih in bolj izkušenih zaposlenih.

Gostili smo tudi prof. dr. Dan Podjed, ki je spregovoril o vplivu UI na prihodnost dela in predal jasno sporočilo: v industriji prihodnosti ostaja človečnost nenadomestljiva. V času UI revolucije bomo ohranili službe, a upa, da nam bo omogočeno, da bomo delali manj; in delali dobro.