Novice


Konkurenčne regije, inovativno gospodarstvo: priložnosti nove strategije S5 - ZOR na medregijski delavnici

 

Na medregijski delavnici »Konkurenčne regije, inovativno gospodarstvo« sta Osrednjeslovenska in Gorenjska regija predstavili gospodarske kazalnike, razvojne potenciale ter priložnosti, ki jih prinaša nadgradnja Slovenske trajnostne strategije pametne specializacije (S5+). Direktorica GZS Zbornice osrednjeslovenske regije Gordana Kisilak je poudarila, da je za dolgoročno konkurenčnost ključno povezovanje podjetij, raziskovalnih institucij in regionalnih razvojnih partnerjev.

V petek, 23. oktobra 2026, je v kranjski Kovačnici potekala medregijska delavnica »Konkurenčne regije, inovativno gospodarstvo: Nova S5 kot priložnost za Gorenjsko in Osrednjeslovensko regijo«, ki sta jo organizirali Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in Regionalna razvojna agencija Gorenjske (BSC Kranj). Dogodek je povezal predstavnike gospodarstva, države in razvojnih institucij obeh regij z namenom razprave o skupnih razvojnih izzivih, konkurenčnosti gospodarstva in priložnostih za medregijsko sodelovanje.

 

Osrednjeslovenska regija: gospodarska moč kot izhodišče za nadaljnji razvoj

Direktorica GZS Zbornice osrednjeslovenske regije Gordana Kisilak in direktorica Regionalne zbornice Gorenjska Nina Vrabelj sta predstavili gospodarsko sliko obeh regij ter izsledke regijskih študij na prednostnih področjih strategije pametne specializacije.

Osrednjeslovenska regija kot osrednje gospodarsko središče Slovenije pomembno prispeva k ustvarjanju dodane vrednosti, zaposlovanju in razvoju inovacij. Ob tem pa se tudi njeno gospodarstvo sooča z izzivi, povezanimi z rastjo produktivnosti, dostopom do ustreznih kadrov, tehnološkim razvojem in krepitvijo mednarodne konkurenčnosti.

Kot je ob predstavitvi poudarila direktorica ZOR Gordana Kisilak:

»Osrednjeslovenska regija je gospodarsko središče Slovenije, z veliko koncentracijo znanja, razvojnih kompetenc in inovacijskega potenciala. Toda gospodarska moč sama po sebi še ne zagotavlja dolgoročne konkurenčnosti. Ključno je, kako bomo ta potencial pretvorili v višjo dodano vrednost, nova partnerstva in konkretne razvojne projekte. Pri oblikovanju razvojnih prioritet moramo zato izhajati iz dejanskih potreb podjetij ter jih aktivno vključevati v pripravo in izvajanje ukrepov. Prav povezovanje gospodarstva, raziskovalnih institucij in regionalnih razvojnih partnerjev je priložnost, da strategija pametne specializacije ne ostane le strateški dokument, temveč zaživi v praksi in prinese oprijemljive rezultate za podjetja in celotno regijo.«

Prav vključevanje gospodarstva v oblikovanje razvojnih prioritet in povezovanje različnih deležnikov sta bila med osrednjimi poudarki delavnice. Razprava je pokazala, da lahko nova strategija pametne specializacije pomembno prispeva k razvoju regij, če bodo njeni ukrepi izhajali iz konkretnih potreb podjetij in se odražali v novih razvojnih partnerstvih ter projektih.


Nova strategija S5+: od razvojnih prioritet do konkretnih projektov

Izhodišča za nadgradnjo Slovenske trajnostne strategije pametne specializacije v S5+ za obdobje 2026–2034 je predstavil Marko Hren, vodja Sektorja za koordinacijo pametne specializacije na pristojnem ministrstvu.

Prenova strategije ohranja obstoječa prednostna področja, hkrati pa daje večji poudarek celostnim razvojnim ukrepom, povezovanju različnih tehnologij in vključevanju podjetij v proces oblikovanja razvojnih prioritet.

Predstavljene regijske študije so pokazale, da imajo podjetja obeh regij velik razvojni potencial, tudi tista, ki niso vključena v strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP). Med ključnimi potrebami podjetij so bile izpostavljene napredne digitalne in podatkovne rešitve, umetna inteligenca, dostop do testnih in pilotnih okolij, razvojni kadri ter podpora pri internacionalizaciji.

Zbornici sta zato predlagali organizacijo ciljno usmerjenih B2B-delavnic, namenjenih povezovanju podjetij pri konkretnih razvojnih izzivih in oblikovanju skupnih pilotnih projektov.

Ugotovitve delavnice bodo pomembno izhodišče tudi pri pripravi novih Regionalnih razvojnih programov za obdobje 2028–2034, katerih proces priprave je predstavil direktor BSC Kranj dr. Jure Meglič.

 

Decembra izide nova brošura ZOR 2026: gospodarska slika Osrednjeslovenske regije

GZS Zbornica osrednjeslovenske regije (ZOR) bo 2. decembra 2026 na Gospodarskem forumu Osrednjeslovenske regije, ki bo potekal v okviru osrednjega letnega dogodka zbornice, predstavila novo izdajo brošure ZOR 2026 s celovitim pregledom gospodarske slike regije.

Publikacija bo predstavila ključne gospodarske kazalnike, razvojne trende in konkurenčne prednosti Osrednjeslovenske regije ter ponudila podatkovno podlago za razumevanje njenega položaja v slovenskem gospodarstvu.

Z novo izdajo želi ZOR ponovno prispevati k boljšemu poznavanju gospodarskega potenciala regije ter spodbuditi na podatkih temelječ dialog med podjetji, odločevalci in razvojnimi institucijami.

Do izida nove publikacije vabljeni k ogledu prejšnje izdaje brošure ZOR.

 

Vir informacij o medregijski delavnici: RRA LUR, 27. oktober 2026.

Dogodek sta organizirali RRA LUR in BSC Kranj, sofinanciran pa je bil s sredstvi Evropske unije in Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj v okviru tehnične pomoči evropske kohezijske politike 2021–2027.

 

Fotogalerija





 

Arhivi