Evropejci postajajo vse bolj telesno dejavni, kaže najnovejša raziskava Posebnega Eurobarometra 574 o športu in telesni dejavnosti, ki jo je aprila in maja 2026 izvedla Evropska komisija. Rezultati kažejo pozitiven trend pri rednem ukvarjanju s športom in vadbo, hkrati pa razkrivajo spremembe v tem, kje in zakaj se ljudje odločajo za telesno dejavnost. Med drugim se povečuje priljubljenost fitnes in zdravstvenih centrov, pomemben dejavnik za vključevanje v šport pa ostajata tako telesno kot duševno zdravje.
Raziskava kaže, da se 38 % Evropejcev s športom ali vadbo ukvarja večkrat na teden, kar je 6 odstotnih točk več kot leta 2022. Delež tistih, ki telovadijo skoraj vsak dan, se je povečal na 9 %. Obenem se zmanjšuje tudi telesna neaktivnost: delež prebivalcev, ki se nikoli ne ukvarjajo s športom ali vadbo, je s 45 % leta 2022 upadel na 39 %.
Spremembe so opazne tudi pri izbiri prostora za telesno dejavnost. Največ Evropejcev še vedno vadi v parkih in na drugih zunanjih površinah (47 %), vendar se vse bolj uveljavljajo tudi zdravstveni in fitnes centri. Njihova uporaba se je od leta 2022 povečala s 33 % na 39 %. Še izrazitejši porast beleži aktivna mobilnost, saj se 37 % Evropejcev za premikanje odloča s hojo, kolesarjenjem ali drugimi oblikami aktivnega prevoza, kar je 13 odstotnih točk več kot v prejšnji raziskavi.
Glavni razlogi za ukvarjanje s telesno dejavnostjo ostajajo povezani z zdravjem in dobrim počutjem. 44 % vprašanih želi izboljšati ali ohraniti telesno zdravje, 39 % se z vadbo ukvarja zaradi sprostitve, 30 % pa zaradi izboljšanja telesne zmogljivosti. Skrb za duševno zdravje oziroma zmanjševanje stresa kot motiv navaja 26 % Evropejcev.
Posebej spodbuden je podatek o prepoznavanju vpliva gibanja na duševno zdravje: kar 93 % Evropejcev se strinja, da šport in telesna dejavnost prispevata k njegovemu izboljšanju.
Slovenija se po pogostosti ukvarjanja s športom in vadbo uvršča nad evropsko povprečje. Po podatkih raziskave se kar 60 % Slovencev s športom ali vadbo ukvarja večkrat na teden ali skoraj vsak dan. Natančneje, 43 % jih vadi večkrat na teden, 17 % pa skoraj vsak dan.
Spodbuden je tudi podatek, da se 22 % prebivalcev nikoli ne ukvarja s športom ali vadbo, medtem ko je evropsko povprečje pri tem 39 %. Kljub temu ostaja vključevanje telesno neaktivnega prebivalstva pomemben izziv.
Čeprav fitnes centri v Evropi postajajo vse bolj priljubljena izbira za vadbo, so pri Slovencih še vedno v ospredju druge lokacije. Največ jih telesno dejavnost izvaja v parkih in na prostem (66 %), sledijo vadba doma (57 %) ter hoja in druge oblike aktivnega premikanja (22 %).
V fitnes centrih ali fitnesih vadi 11 % anketiranih Slovencev, v športnih klubih pa 8 %. Za primerjavo: na ravni EU fitnes centre kot prostor za telesno dejavnost navaja 19 % vprašanih.
Tudi pri slovenskih prebivalcih sta zdravje in dobro počutje med najpomembnejšimi motivi za telesno dejavnost. Največ vprašanih se za vadbo odloča zaradi sprostitve (63 %), sledijo izboljšanje oziroma ohranjanje splošnega telesnega zdravja (56 %) in izboljšanje telesne zmogljivosti (48 %).
Pomembno vlogo ima tudi duševno zdravje, saj ga kot razlog za ukvarjanje s športom navaja 43 % Slovencev. To je precej več od evropskega povprečja, ki znaša 26 %.
Pozitivno dojemanje vpliva gibanja na duševno zdravje potrjujejo tudi drugi rezultati raziskave. Kar 99 % slovenskih anketirancev se strinja, da telovadba, šport in druge telesne dejavnosti prispevajo k izboljšanju duševnega zdravja.
Kljub razmeroma visoki stopnji telesne dejavnosti se tudi Slovenci srečujejo z ovirami, ki jim preprečujejo rednejšo vadbo. Najpogosteje navajajo pomanjkanje časa, kar velja za 43 % vprašanih. Sledijo zdravstvene težave ali poškodbe (21 %) ter pomanjkanje motivacije oziroma zanimanja (19 %).
Zanimivo je, da je previsoka cena kot ovira navedena pri le 6 % slovenskih anketirancev.
Rezultati Eurobarometra potrjujejo, da telesna dejavnost postaja vse pomembnejši del življenjskega sloga Evropejcev. Rast rednega ukvarjanja s športom, večje zanimanje za fitnes centre ter vse izrazitejše zavedanje pomena gibanja za duševno zdravje ustvarjajo dobre priložnosti za nadaljnji razvoj fitnes in športne panoge.
Slovenija pri pogostosti telesne dejavnosti dosega spodbudne rezultate, vendar podatki hkrati kažejo prostor za nadaljnjo rast uporabe organiziranih oblik vadbe, predvsem fitnes centrov. Ključno bo tudi iskanje načinov za premagovanje najpogostejših ovir, kot sta pomanjkanje časa in motivacije, ter spodbujanje rednega gibanja med tistimi, ki so trenutno telesno manj aktivni.