Pravica do dela je ena od najpomembnejših človekovih pravic saj nam zagotavlja preživetje. Seveda je pomembno, da gre za delo v varnih in dostojnih delovnih razmerah in da za pošteno delo dobimo pošteno plačilo. Ne gre pa pri delu samo za sredstva za preživetje, z delom tudi razvijamo svoje ustvarjalne potenciale in si zagotavljamo enakopraven položaj v družbi.
Delo kot človekovo pravico zagotavljata tako Ustava kot tudi mednarodno pravo. Ustava to stori v 49. in 66. členu – v okviru svobode in varstva dela, pa tudi v okviru ustavne vrednote pravne in socialne države iz 2. člena. Organizacija združenih narodov se pravice do dela dotika v 23. členu Splošne deklaracije o človekovih pravicah, 6. členu Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter več kot 180 konvencijah Mednarodne organizacije dela. EU pa to vprašanje uravnava v Evropski socialni listini.
Splošna deklaracija človekovih pravic ni obsežen je pa pomemben dokument. Poglejte si ga v nadaljevanju.
Splošna deklaracija človekovih pravic
Sprejela in razglasila jo je Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III).
Generalna skupščina razglaša
To splošno deklaracijo človekovih pravic kot skupen ideal vseh ljudstev in vseh narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in vsi posamezniki, vedno v skladu s to Deklaracijo, pri pouku in vzgoji razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter s postopnimi državnimi in mednarodnimi ukrepi zagotovili in zavarovali njihovo splošno in resnično priznanje in spoštovanje, tako med narodi držav članic samih, kakor tudi med ljudstvi ozemelj pod njihovo oblastjo.
1. člen
Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.
2. člen
3. člen
Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.
4. člen
Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.
5. člen
Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.
6. člen
Vsakdo ima povsod pravico do priznanja pravne sposobnosti.
7. člen
Vsi so enaki pred zakonom, vsi, brez diskriminacije, imajo pravico do enakega pravnega varstva. Vsi imajo pravico do enakega varstva pred sleherno diskriminacijo, ki bi kršila to Deklaracijo, kakor tudi pred vsakim ščuvanjem k takšni diskriminaciji.
8. člen
Vsakdo ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pri pristojnih državnih sodnih oblasteh proti dejanjem, ki kršijo temeljne pravice, priznane mu po ustavi ali zakonu.
9. člen
Nihče ne sme biti samovoljno zaprt, pridržan ali izgnan.
10. člen
Vsakdo je pri odločanju o njegovih pravicah in dolžnostih in v primeru kakršnekoli kazenske obtožbe zoper njega upravičen ob polni enakosti do pravičnega in javnega obravnavanja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem.
11. člen
12. člen
Nikogar se ne sme nadlegovati s samovoljnim vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, v njegovo stanovanje ali njegovo dopisovanje in tudi ne z napadi na njegovo čast in ugled. Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takšnim vmešavanjem ali takšnimi napadi.
13. člen
14. člen
15. člen
16. člen
17. člen
18. člen
Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ta pravica vključuje svobodo spreminjati prepričanje ali vero, kakor tudi njuno svobodno, javno ali zasebno izražanje, bodisi posamezno ali v skupnosti z drugimi, s poučevanjem, z izpolnjevanjem verskih dolžnosti, z bogoslužjem in opravljanjem obredov.
19. člen
Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.
20. člen
21. člen
22. člen
Vsakdo ima kot član družbe pravico do socialne varnosti in pravico do uživanja, s pomočjo prizadevanja svojih skupnosti in mednarodnega sodelovanja in v skladu z ureditvijo in sredstvi neke države, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, nepogrešljivih za njegovo dostojanstvo in svoboden razvoj njegove osebnosti.
23. člen
24. člen
Vsakdo ima pravico do počitka in prostega časa, vključno z razumno omejitvijo delovnih ur, in pravico do občasnega plačanega dopusta.
25. člen
26. člen
27. člen
28. člen
Vsakdo je upravičen do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko v polni meri uresničujejo pravice in svoboščine, določene v tej Deklaraciji.
29. člen
30. člen
Nobene določbe te Deklaracije se ne sme razlagati tako, kot da iz nje izhaja za državo, skupino ali posameznika kakršnakoli pravica do kakršnegakoli delovanja ali dejanja, ki bi hotelo uničiti v njej določene pravice in svoboščine.
Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.