Zasavska gospodarska zbornica

Novice


Projekt POLET: Se zaradi epidemije covida-19 naš odnos do starejših spreminja?

POLET

Leto 2020 zaznamuje že 30. obletnico mednarodnega dneva starejših, ki ga obeležujemo 1. oktobra. Leto močno zaznamuje tudi epidemija covida-19, ki je povzročila velike spremembe po vsem svetu. Zaradi večjih tveganj, s katerimi se med izbruhom novega virusa srečujejo starejše osebe, moramo njim in njihovim specifičnim potrebam namenjati posebno pozornost. Pomembno je tudi zavedanje starejših o odgovornosti za lastno zdravje in dobro počutje.

1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990, z namenom, da bi se vsako leto na ta dan s posebno pozornostjo razpravljalo o različnih vprašanjih, povezanih s starejšimi ljudmi. Starostna meja, pri kateri naj bi se začela starost, ni določena. V Sloveniji se običajno šteje za prelomnico dopolnjeno 65. leto starosti.  

Starejši bolj zadovoljni s svojim zdravjem

Letos vse poteka v znamenju covida-19, zato se nanj navezuje tudi glavna tema mednarodnega dneva starejših, tj. ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vprašanjem starosti in staranja. Namen te teme je spodbuditi razpravo o zdravju starejših, njihovih zdravstvenih potrebah ter tudi o skrbi za lastno zdravje. Čeprav podatkov o vplivu covida-19 na dojemanje lastnega zdravja še ni, ima Eurostat podatke iz lani opravljene raziskave. Raziskava potrjuje, da se je zdravje starejših tako pri nas kot v drugih razvitih evropskih državah v zadnjih desetletjih opazno izboljšalo. V 2019 je v Sloveniji več kot tretjina starejših ocenila svoje zdravstveno stanje kot dobro ali zelo dobro. Razlogi so višja povprečna raven izobrazbe, ki vpliva tudi na življenjske navade posameznikov, boljše življenjske in delovne razmere ter večja socialna varnost in izboljšane zdravstvene storitve.

Na zdravje pomembno vplivajo tudi občutki in počutje. Kot navaja SURS, je več kot polovica starejših pri nas sproščenih in umirjenih, skoraj polovica pa srečnih. Da se zdravje začne pri vsakem posamezniku, se dobro zavedajo tudi starejši, saj jih večina aktivno skrbi za zdravje tudi z rekreacijo. Po podatkih iz 2017 je več kot polovica starejših namenila rekreaciji vsaj 150 minut tedensko, kar je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije minimum za ohranjanje zdravja. Starejši so za ohranjanje zdravja skrbeli tudi z uživanjem sadja in zelenjave. V situacijah, kot je letošnja pandemija, je izjemnega pomena, še posebej to velja za starejše, da imamo na voljo osebe, ki jih lahko prosimo za pomoč. Po poročanju SURS, na podlagi podatkov iz 2018, lahko 88 odstotkov starejših pri nas računa na nematerialno pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov pri opravilih ali ob bolezni.

Pomembna vloga starejših v družbi si zasluži posebno mesto

Starejši veliko prispevajo k družbi s prenosom izkušenj in znanja, s svojim sodelovanjem kot del delovne sile, pa s prostovoljnim delom ter s pomočjo svojim razširjenim in drugim družinam pri skrbniških nalogah. Zato je prav, da jim tudi družba namenja posebno pozornost, še posebej oktobra, ki se začne z mednarodnim dnevom starejših. Potreba po zagotavljanju dostojnega staranja je zaradi koronavirusa letos še izrazitejša in predstavlja številne izzive tako vladam, lokalnim skupnostim kot podjetjem in tudi posameznikom. Staranje je neizogibno in dejstvo, da se svetovno prebivalstvo pospešeno stara, je skupen izziv, s katerim se moramo učinkovito soočiti že danes.

>>> VIR

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada

 

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.