Svet EU je 22. maja sprejel sveženj nove zakonodaje o odpadkih, v katerem so določena nova pravila o ravnanju z odpadki in pravno zavezujoči cilji za recikliranje. Nova zakonodaja obsega spremembe (1) direktive o odpadkih, (2) direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih, (3) direktive o izrabljenih vozilih/baterijah in odpadni električni in elektronski opremi in (4) direktive o embalaži in odpadni embalaži. Nova zakonodaja bo začela veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu EU, čas za prenos v nacionalno zakonodajo pa bo 24 mesecev. Pomembno tudi za člane SRIP MATPRO.
Objave v Uradnem listu EU, s področja okolja, od 19. 4. do 22. 5. 2018.
Evropska komisija je sprejela nova merila za podeljevanje znaka za okolje za storitve čiščenja, katerih namen je pomoč uporabnikom pri prepoznavanju podjetij, ki so sprejele okolju prijaznejše prakse. Merila vključujejo uporabo čistilnih sredstev in pripomočkov z majhnim vplivom na okolje, usposabljanje osebja na področju okoljskih vprašanj, oblikovanje osnove za sistem okoljskega ravnanja in pravilno razvrščanje odpadkov. Storitve notranjega čiščenja zajemajo zagotavljanje rednih storitev strokovnega čiščenja, ki se izvajajo v notranjih prostorih poslovnih zgradb, institucij ter drugih javno dostopnih objektov in zasebnih prebivališč.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je vzpostavilo javno spletno mesto Prostorskega informacijskega sistema - eProstor. S tem so javno na voljo podatki o veljavnih državnih prostorskih aktih in tistih v pripravi, razpoložljivi in informativni podatki o podrobni namenski rabi prostora na občinski ravni, podatki o upravnih aktih s področja graditve objektov (gradbena in uporabna dovoljenja, s pravnomočnostjo od 1. 6. 2015), podatki o omejitvah v prostoru.
Slovenija je v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah in Kjotskim protokolom pripravila 7. Državno poročilo, kot njegovo prilogo pa tudi 3. Dveletno poročilo. Pomemben potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) je povečanje učinkovite rabe končne energije v vseh sektorjih. Osnovni dokument z ukrepi za zmanjševanje emisij TGP je Operativni program zmanjševanja emisij TGP do leta 2020 s pogledom do leta 2030 (OP TGP). Po podatkih Eurostata so bile emisije CO2 iz fosilnih goriv v Sloveniji leta 2017 višje za 3,1 % glede na leto 2016, na ravni EU pa za 1,8 %. http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/okolje/zakon_o_varstvu_okolja/programi_in_nacrti_varstva_okolja/#c17904 http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/8869789/8-04052018-BP-EN.pdf/e7891594-5ee1-4cb0-a530-c4a631efec19
Evropski svet je potrdil prenovljeno direktivo o energetski učinkovitosti stavb. Dokument državam članicam nalaga, da v dvajsetih mescih po uveljavitvi prenesejo zakonodajna določila v nacionalno zakonodajo. Med drugim morajo do leta 2025 določiti število polnilnih mest za ne stanovanjske stavbe z več kot 20 parkirišči. Stavbe predstavljajo okvirno 36 % emisij CO2 na ravni EU. Cilj do leta 2050 je z izboljšanjem energetske učinkovitosti in prenove doseči skoraj nič energijske stavbe.
Sprejet je zakonodajni predlog, ki za sektorje izven trgovalne sheme (promet, kmetijstvo, stavbe, odpadki, široka raba) določa višino zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) v obdobju 2021-2030. Cilj EU je 30 % zmanjšanje emisij TGP do leta 2030, glede na emisije v letu 2005. Uredba o delitvi naporov tako za Slovenijo določa zavezujoč cilj 15 % zmanjšanja. Sprejeta je tudi nova uredba LULUCF, s katero EU ureja področje emisij v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in upravljanjem z gozdovi, ki državam članicam omogoča fleksibilnost pri doseganju ciljev. http://data.consilium.europa.eu/doc/document/PE-68-2017-INIT/en/pdf
Nedavno spremenjeni sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) določa pravila za sistem brezplačne dodelitve za industrijo za obdobje 2021-2030. Skladno s tem je Evropska komisija objavila obvestilo o Predhodnem seznamu sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij CO2. Namen tega obvestila je objaviti rezultate ocene na prvi stopnji, tako da bi lahko zadevni industrijski sektorji ali deli sektorjev imeli dovolj časa za pripravo svojih zahtevkov v skladu z merili za upravičenost. Sektorji in deli sektorjev, ki veljajo za upravičene, da zaprosijo za dodatno oceno glede na štiri merila za upravičenost iz revidirane direktive EU ETS (iz oddelka 4.2), so v tabelah 3, 4 in 5. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018L0410&from=SL
EZ-1 v 318. členu določa, da so dobavitelji elektrike, toplote, plina ter tekočih in trdnih goriv končnim odjemalcem zavezanci za doseganje prihrankov, ki morajo zagotoviti prihranke energije pri končnih odjemalcih. Zavezanci lahko namesto zagotavljanja prihrankov energije pri končnih odjemalcih izpolnijo svojo obveznost z nakazilom finančnih sredstev Eko skladu. Skladno s tem je Eko sklad objavil specifični strošek doseganja prihrankov energije za leto 2017, in sicer 159,20 EUR/MWh. Kazenske določbe s tega področja določa EZ-1, v prvem odstavku 493. člena. http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/8202/
Sprejet je nov zakonodajni EU sveženj o odpadkih. Želite izvedeti več o novostih nove zakonodaje in kje je ločnica med odpadki in proizvodi? Kako iz odpadkov pridobimo nove proizvode? Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni? Vabljeni na okoljski dan gospodarstva, 31. maja na GZS.