V okviru evropske zakonodaje je v obravnavi predlog uredbe o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (TGP) v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma. Slovenija se strinja s predlaganim 15 % nacionalnim ciljem zmanjšanja emisij TGP v primerjavi z letom 2005. Hkrati izraža pomislek, da se ravni letnih emisij določijo na podlagi krivulje linearnega zmanjšanja na osnovi povprečja emisij v obdobju 2016–2018. Prizadevala si bo, da se v zadostni meri ovrednoti preseganje ciljev zmanjševanja emisij, ki ga pričakuje do leta 2020.
Vlada je sprejela odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letih 2017 in 2018, ki določa: (1) kriterije za določitev upravičenih namenov porabe sredstev, (2) deleže razdelitve sredstev in ukrepe, ki bodo financirani ter (3) oceno vpliva izvedbe ukrepov, na doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Višina sredstev je odvisna od prilivov iz naslova prodaje emisijskih kuponov. Prioritetno se bodo financirali ukrepi na območjih s prekomerno obremenitvijo zraka z delci PM10, za katere je vlada sprejela Odloke o načrtih za izboljšanje kakovosti zraka.
Objave v Uradnem listu EU, s področja okolja in energije, od 21. 12. 2016 do 18. 1. 2017.
Objave zakonodajnih predpisov v Uradnem listu RS, s področja varstva okolja in energije, od 21. 12. 2016 do 18. 1. 2017.
Evropska komisija je objavila poročilo - delovni dokument vezan na Direktivo 2002/49/EC o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. Le-ta je opredeljen kot nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človeške dejavnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva ter hrup z območij z industrijsko dejavnostjo. Poročilo izkazuje neenoten pristop k implementaciji direktive v državah članicah.
Evropska komisija je objavila posodobitev stanja za obdobje 2013-2020 o dodelitvi brezplačnih pravic iz rezerve za nove udeležence kot tudi za naprave, ki povečujejo svoje zmogljivosti. Naslednja posodobitev bo julija 2017.
Po podatkih SURS je bila vrednost investicij za varstvo okolja v letu 2015 najvišja po letu 2010. Za investicije v varstvo okolja je bilo leta 2015 namenjenih 9,1 % več kot v letu 2014, v celotni strukturi investicij v varstvo okolja pa so največji delež predstavljale investicije za ravnanje z odpadki, in sicer skoraj 39,5 %. Industrija več vlaga v varstvo okolja med delovnim procesom (61,1 % investicij za varstvo okolja v letu 2015), za varstvo okolja na koncu proizvodnega procesa pa je bilo namenjenih 38,9 % investicij.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v zvezi z Zakonom o dimnikarskih storitvah (ZDimS) objavilo seznam pogostih vprašanj in odgovorov. Najpomembnejšo novost zakon prinaša uporabnikom dimnikarskih storitev, ki bodo imeli možnost izbire dimnikarske družbe.
S 1. januarjem 2017 je poenotena višina plačila prispevka za energetsko učinkovitost (prispevek URE) in sicer v višini 0,080 €c/kWh. Le-tega plačuje končni odjemalec električne energije, zemeljskega plina in toplote iz omrežja ter končni odjemalec trdnih, tekočih in plinastih goriv. Od navedenega datuma dalje se prične zaračunavati prispevek URE tudi končnim odjemalcem lesne biomase, premoga in koksa.
Od 1. januarja 2017 dalje se račun za porabljeni zemeljski plin, skladno s sprejeto Uredbo o delovanju trga z zemeljskim plinom, obračunava v kWh – 4. odstavek 27. člena. Prispevek za energetsko učinkovitost se obračunava v višini 0,08 centa/kWh.