Novice


Arhiv: Podeljena priznanja najboljšim inovacijam v osrednjeslovenski regiji


GZS Zbornica osrednjeslovenske regije je v Ljubljani slovesno podelila priznanja najboljšim inovacijam v regiji. Podeljena so bila štiri zlata, sedem srebrnih in dve bronasti priznanji.  Prve tri najbolje ocenjene inovacije so se uvrstile med kandidate za nacionalna priznanja. 

 

NAGRAJENE INOVACIJE IN UTRINKI S PODELITVE

 

Inovacije so gonilna sila rasti, kar lahko rečemo, da velja ne le v razvojno raziskovalnih okoljih, temveč na splošno. Kot temelj globalnega razvoja in gospodarskega razvoja družb pa je inovativnost in tehnološki napredek ključni faktor. Po poročilu WIPO, Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, si globalno gospodarstvo še ni opomoglo od krize iz leta 2008, kar se odraža tudi v zmanjšanih vlaganjih v raziskave in razvoj. Globalni indeks inovacij, ki meri inovacijsko uspešnost 127 gospodarstev, letos povzema ugotovitve raziskave v 6 poudarkih.  Med drugim opozarja, da je kljub dejstvu, da je temelj gospodarskega razvoja usmerjen v inovacije, s tem povezane gospodarske politike razvitih držav kažejo na varčevanje in zmanjšanje naložb v raziskave in razvoj, razen Kitajske, ki je s svojimi vlaganji že na ravni bogatih držav. Hkrati poročilo ugotavlja, da je kriza produktivnosti večja kot kdajkoli prej, zato so inovacije in njihova konvergenca ključna.

Poročilo tudi navaja, da so vlaganja v inovacije na področju kmetijstva in digitalizacija kmetijstva v zadnjem času zelo narasla. Hitrost kmetijskih inovacij se je v zadnjih nekaj letih povečala, in tudi inovacije iz drugih sektorjev segajo v kmetijske in prehrambne sisteme. Porajajo se nove kmetijske tehnologije in inovacije, ki bi lahko premagale težave v produktivnosti, predvsem gre za proizvodnjo hrane v manj razvitih državah.

Na lestvici najinovativnejših držav ni veliko sprememb: Švica je na vrhu lestvice že sedmo leto zapored, Sledi Nizozemska, ZDA, Velika Britanija, Danska, Singapur, Finska in Nemčija. Slovenijo najdemo na 32.mestu, pred nami pa najdemo primerljivo Češko na 24. mestu.

Kitajska je preskočila za tri mesta in je 22. najbolj inovativno gospodarstvo na svetu. Hkrati pa azijske države skokovito napredujejo na področju inovacij in novih tehnologij, sem pa že lahko uvrščamo Indonezijo, Filipine in Vietnam.

Pomemben vpliv na globalni razvoj predstavljajo takoimenovani  grozdi inventivne dejavnosti, merjeni na podlagi doseženih patentov. Ti se povezujejo v centre kot denimo Tokyo-Yokohama, Shenzhen-Hong Kong (Kitajska) in San Jose-San Francisco, CA. ki sta na čelu največjih globalnih inventivnih grozdov. Uspešni inovacijski grozdi se ne ustavijo le na nacionalnih mejah.

Na nedavni konferenci o intelektualni lastnini v Varšavi na Poljskem smo lahko videli učinke njihovih ukrepov na področju spodbujanja inovativnosti in skrbi za intelektualno lastnino kot temeljev gospodarske rasti države. Poljska je tudi v indeksu globalne rasti na prvem mestu med državami, ki so po krizi povečale delež vlaganja v raziskave in razvoj (v gospodarstvu).

Od globalnega pogleda na pomen inovacij nas popelje pregled letošnjih prijavljenih in nagrajenih inovacij na razpis GZS Zbornice osrednjeslovenske regije. Med zlatimi inovacijami so tudi tokrat rezultati razvoja v mednarodnih korporacijah LEK in Danfoss, od slovenskih podjetij pa sta oba zlata nagrajenca iz vrst mladih podjetij, ki ju odlikujejo predvsem inovativnost poslovnih modelov, GoOpti in Reflekta.  Tudi med prejemniki srebrnih priznanj za inovacije je farmacevtski Lek, sledi pa Litostroj Power. Komisija je podelila več srebrnih priznanj tudi manjšim inovativnim podjetjem, in nekatera od njih se pojavljajo  na prostoru inovacij prvič. Tako je ManicDrum inovacija za glasbene sladokusce, predvsem bobnarje v klasičnih ali jazz postavah. Stara znanca z inovacijami je tudi podjetje Maremico, d.o.o., ki vztrajno razvija nove rešitve na področju kakovosti in kulture spanja in podjetje Geneplanet z genetskimi analizami. Novost predstavlja tudi razkužilo IZA, ki se že uspešno uveljavlja tudi v kliničnih ustanovah in bolnišnicah in ne le v vsakdanji rabi, tudi aplikacija Razum GIS bo uporabniku omogočila boljše upravljanje s prostori, sredstvi, procesi in storitvami.  Tudi jezikovne šole (Mint IH, d.o.o.) uvajajo v svoje delo inovativne rešitve in nove, računalniško podprte aplikacije za management prevajalske in izobraževalne »industrije«, Kolektor Etra pa tokrat predstavlja novo geometrijo dušilke za energetski transformator. Število inovacij zagotovo ne odraža inovacijske intenzivnosti v regiji, saj se številne male in srednje družbe niso odločile, da bi svojo inovacijo prek razpisa prijavile tudi širši javnosti. Morda v tem ne vidijo prave priložnosti, ali pa menijo, da je primerneje inovacijo čimprej neposredno preveriti na trgu. Med prijavljenimi pa so vse že uspešno prešle na trg, kar je še posebej pomemben vidik.

GZS Zbornica osrednjeslovenske regije se bo tudi v prihodnje intenzivno usmerjala k spodbujanju kulture inovativnosti v regiji. Konec koncev, je prav osrednjeslovenska zbornica že drugo leto eden od generatorjev uspešnih novih podjetij, ki jih ustanavljajo ženske, in med njimi je veliko inovacijskega potenciala. V naslednjem letu pričakujemo, da se bo na razpis prijavilo več družbenih inovacij, predvsem pa bomo iskali tudi izzive na področju razvoja kmetijskih inovacij, novih tehnologij in rešitev.

Marta Turk, direktorica GZS Zbornice osrednjeslovenske regije


Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!


 

 

 

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.