Sprejemanje mobilnostnega svežnja ukrepov glede zagotavljanja konkurenčnejših pogojev poslovanja znotraj sektorja cestnih prevozov blaga in potnikov že od samega začetka spremljajo številne polemike. Številne države članice Skupnosti poskušajo na razne načine vnesti v predloge sprememb Uredb pogoje poslovanja, ki niso sprejemljivi za sektor kot tak in so v določenih pogledih celo škodljivi sektorju ter v nasprotju s temeljnimi načeli Skupnosti (prost dostop do trga dela, storitev). Predstavniki slovenskih prevoznikov smo tako slovenskim evropskim poslancem izpostavili predvsem problematiko opravljanja kabotažnih prevozov, napotitve voznikov in opravljanja rednih tedenskih počitkih voznikov. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenija (GZS) Sonja Šmuc je pri tem izpostavila pomen dejavnosti transporta, saj predstavlja šest odstotkov bruto domačega proizvoda. Glede na to, da si je Evropska komisija zastavila približno tri cilje v svojem mobilnostnem paketu, in to so konkurenčnost, dekarbonizacija in digitalizacija, določene ukrepe pozdravljamo, pri nekaterih rešitvah, ki ne slonijo na svoboščinah, na katerih je EU utemeljena, pa imamo zadrege, je še dodala. Rok Svetek, predsednik združenja za promet pri GZS je poudaril, da je težava v podrobnostih. Pri predlogih posameznih ukrepih je izrazito opazna delitev na nove in stare članice unije. Slednje s svojim konservativnim pristopom več kot očitno zapirajo svoja tržišča. Interes slovenskih prevoznikov pa je prost dostop do trga, na katerem bi vsi enakopravno sodelovali, tako prevozniki novih kot starih članic. Peter Pišek, predsednik sekcije za promet Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je prav tako izpostavil pomen svežnja za Slovenijo ter dodal, da sta transport in logistika za slovensko gospodarsko zelo pomembna, saj smo tranzitna država. Poudaril je pogajanja in zahtevo slovenskih prevoznikov napram Vladi RS, da se promet in logistika zapiše kot strateška gospodarska panoga. Opozoril je še na projekt izgradnje malih logističnih centrov, intermodalnih logističnih centrov in varovanih parkirišča, ki jih manjka tako v Sloveniji kot v tujini. Generalna direktorica direktorata za kopenski promet na ministrstvu za infrastrukturo Darja Kocjan, je pojasnila, da dogovorjene kompromisne rešitve v okviru pristojnega Evropskega sveta za Slovenijo "niso optimalne". Slovenija je sicer dogovor na svetu podprla predvsem z vidika, da je za sektor bolje, da so v veljavi poenotena pravila za izvajanje prevozov, kot da vsaka država izvaja svoja pravila, kar je trenutno najbolj vidno na področju napotitve voznikov, je pojasnila. Slovenski prevozniki smo jasno izrazili, da je dodatno omejevanje kabotažnih prevozov nesprejemljivo, pri čemer se nam zdi še posebej sporno opredeljeno obdobje mirovanja v predlogih sprememb Uredb. V zvezi z napotitvami voznikov smo podali mnenje, da napotitvi naj podležejo le kabotažni prevozi, pri katerih se celotno transportno delo opravi znotraj posamezne države članice s strani tujega prevoznika. Kar se tiče opravljanja rednih tedenskih počitkov pa smo izpostavili, da bi se pod določenimi pogoji moralo dovoliti opravljanje počitkov tudi v vozilih, če se počitek opravlja na ustrezno opremljenih in varovanih počivališčih. Evropski poslanci Patricija Šulin, Romana Romc, Franc Bogovič in Igor Šoltes, ki so se udeležili posveta na GZS, so izrazili pripravljenost poslušanja naših argumentov, pri čemer smo se dogovorili, da jim v nadaljnjih razpravah v okviru plenarnih zasedanj posredujemo stališča slovenskih prevoznikov do posameznih amandmajev znotraj predlogov sprememb Uredb v okviru mobilnostnega svežnja ukrepov.