V Uradnem listu RS, št. 67/19, z dne 8.11.2019, je objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2G), ki na pobudo zbornic (GZS in OZS) zaostruje pogoje glede pridobitve licence Skupnosti vezano na upravljavca prevozov, število zaposlenih voznikov in drugih zaposlenih, razpolaganja z ustreznimi prostori in objavo uradnih ur poslovanja.
Zakon začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu RS.
Člen, ki opredeljuje ostrejše pogoje za pridobitev licence Skupnosti, je nov 32.c člen: »32.c člen (posebne določbe za licenco Skupnosti) (1) Za pridobitev licence Skupnosti je oseba lahko upravljavec prevozov samo v enem podjetju in mora biti zaposlena za poln delovni čas. To ne velja za osebe, ki so v podjetju več kot 50-odstotni lastniki. Če ima podjetje namesto upravljavca prevozov imenovano fizično osebo, ki opravlja naloge upravljavca prevozov v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe 1071/2009/ES (pogodbeni upravljavec), je ta oseba lahko namesto upravljavca prevozov upravljavec samo v enem podjetju, ki ne sme imeti skupno več kot pet vozil, pod pogojem, da ni že upravljavec prevozov v drugem podjetju. (2) Za pridobitev licence Skupnosti mora imeti podjetje za poln delovni čas zaposleno določeno število voznikov in drugih zaposlenih (npr. administracija, mehaniki, disponenti) v sorazmerju s številom vozil, za katera je izdan izvod licence. V času uradnih ur, ki jih določi prevoznik in priglasi pri izdajatelju licence, mora biti določeno število zaposlenih prisotnih na sedežu podjetja ali v drugih prostorih, iz katerih se vodi dejavnost podjetja v Republiki Sloveniji. Minimalno število zaposlenih glede na število vozil in njihovo prisotnost v podjetju, predpiše minister, glede na velikost podjetja. (3) Za pridobitev licence Skupnosti mora imeti podjetje na razpolago ustrezne prostore v skladu s 5. členom Uredbe 1071/2009/ES. Minimalno velikost, opremo in namen prostorov predpiše minister.«. Prehodna določba v povezavi s tem novim 32.c členom: 36. člen (1) Izdane licence Skupnosti za prevoz blaga ali potnikov veljajo do izteka njihove veljavnosti. (2) Podjetja, ki imajo veljavno licenco Skupnosti za prevoz blaga ali potnikov, morajo pogoje iz 32.c člena zakona izpolniti v enem letu od uveljavitve tega zakona.
OBRAZLOŽITEV k sprejetemu členu Na področju licenc zakon zaostruje pogoje glede upravljavca prevozov, določenega v Uredbi št. 1071/2009/ES. Po veljavni uredbi EU je lahko oseba upravljavec prevozov v več podjetjih. Če pa je določena namesto upravljavca prevozov in svoje delo izvaja na podlagi pogodbe s podjetjem (pogodbeni oziroma zunanji upravljavec), pa to osebo uredba omejuje, da je lahko namesto upravljavca prevozov v največ štirih podjetjih, ki skupno nimajo več kot 50 vozil. S predlagano spremembo se v skladu z možnostmi, ki jih dopušča uredba EU, določila glede upravljavca zaostrujejo in sicer tako, da je oseba lahko upravljavec prevozov samo v enem podjetju in tam mora biti tudi zaposlena. Izjema glede zahteve po zaposlitvi v podjetju velja za več kot 50% lastnika podjetja. Če je oseba t.i. zunanji upravljavec (po pogodbi), ravno tako lahko naloge upravljavca prevozov izvaja največ v enem podjetju. Predpogoj za to pa je, da ni že upravljavec ali zunanji upravljavec v kakšnem drugem podjetju. Predlagani novi 32.c člen zaostruje pogoje glede upravljavca prevozov določenega v Uredbi št. 1071/2009/ES. Spremembo so predlagali predstavniki prevoznikov (OZS in GZS) zaradi dodatnega preprečevanja nelojalne konkurence novoustanovljenih podjetij. Trenutno obstaja kar nekaj prevozniških podjetij, ki imajo sicer podjetje ustanovljeno v RS kjer imajo večinoma najete računovodske servise vse operativne dejavnosti glede prevozov pa izvajajo iz drugih držav. Vozniki takšnih podjetij so sicer zaposleni v tej družbi vendar pa tudi v Republiki Sloveniji večinoma ne prebivajo. Vprašljivi so pogoji za takšne voznike in njihova plačila. Takšno stanje delno omogoča tudi preveč liberalna ureditev glede upravljavca podjetij. Tako se dogaja, da je v nekaj takšnih podjetjih pogodbeni upravljavec ista oseba, ki nedvomno nalog upravljavca ne more izvajati učinkovito. Učinkovito izvajanje nalog upravljavca pa je tudi eden izmed pogojev uredbe. Zato bi z zaostritvijo pogojev za upravljavca prevozov vsej delno omejili nelojalno konkurenco. S takšnim ukrepom se konkurenca med upravljavci prevozov v ničemer ne omejuje. Enako velja za svobodno gospodarsko pobudo. Ustanavljanje podjetij je še vedno svobodno, spreminja se samo zahteva za učinkovitega upravljavca prevozov, ki bo v podjetju dejansko izvajal vsaj tiste minimalne naloge kot jih zahteva uredba za »pogodbenega upravljavca«. Ustava RS v drugem odstavku 74. člena določa, da zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. To pomeni, da je tudi ustanavljanje podjetij v določenih primerih lahko omejeno predvsem, ko gre za dejavnosti, ki neposredno ali posredno delujejo na področjih, ki so pomembna za varnost ali zdravje oseb. Dejavnost prevozniških podjetij je nedvomno povezana z varnostjo ostalih udeležencev v prometu, zaradi česar so strogi pogoji za pridobitev licence upravičeni. To je v preteklosti pri presoji prej veljavnega Zakona o prevozih v cestnem prometu potrdilo tudi ustavno sodišče, ko je presojalo ustavnost pogojev za pridobitev licence. Kar pa se tiče upravljavca prevozov gre samo za izpolnjevanje enega izmed pogojev za pridobitev licence. Osebe, ki so upravljavci prevozov niso po poklicu upravljavci, saj tak poklic ne obstaja. Ravno tako ni določena izobrazba za upravljavca prevozov. Pogoj je opravljen izpit s katerim dokaže svoja znanja na ustreznih področjih. Torej gre za osebo, ki ne opravlja poklica v tem podjetju ampak vodi prevozne dejavnosti podjetja. Tako kot je podjetje omejeno s pridobitvijo licence in z izpolnjevanjem določenih pogojev, je tudi upravljavec lahko omejen kar, kot je že večkrat omenjeno, dovoljuje tudi uredba EU. Tudi osebe, ki želijo biti upravljavci prevozov v podjetjih morajo sprejeti zahtevo (omejitev) zakona, da so lahko upravljavci samo v takšnem številu podjetij, ki še omogoča dobro izvajanje njihovih nalog upravljavca, ki so povezane tudi z varnostjo in zdravjem državljanov. Zato zaostritev teh pogojev ne omejuje svobode teh subjektov. V preteklosti je bila v prej veljavnih Zakonih o prevozih v cestnem prometu že določba, ki je zahtevala, da je upravljavec prevozov zaposlen v podjetju, kar je avtomatsko pomenilo, da je lahko upravljavec samo v enem podjetju. Ko je bila v letu 2009 sprejeta uredba EU je uvedla tki. »pogodbenega upravljavca« in zato tudi naši državi ni ostalo drugega kot, da takšen način opravljanja nalog upavljavca omogoči. Ker pa obenem uredba dovoljuje zaostritev teh pogojev in ne predpisuje zahtevanega minimuma podjetij ali vozil, lahko država članica te pogoje zaostri do maksimuma. Razloge za to pa smo obširno navedli v obrazložitvi zakona in tej obrazložitvi. Po veljavni uredbi EU je lahko oseba upravljavec prevozov v več podjetjih. Če oseba svoje delo upravljavca prevozov izvaja na podlagi pogodbe s podjetjem (pogodbeni ali zunanji upravljavec) jo uredba omejuje, da je lahko upravljavec prevozov v največ štirih podjetjih, ki skupno nimajo več kot 50 vozil. S predlagano spremembo se v skladu s tretjim odstavkom 4. člena uredbe EU določila glede upravljavca zaostrujejo in sicer tako, da je oseba lahko upravljavec prevozov samo v enem podjetju in mora biti tam tudi zaposlena za poln delovni čas. Zahteva po zaposlitvi v podjetju ne velja za lastnike podjetij, ki imajo več kot 50 odstotni delež lastništva. Delež lastništva je določen zaradi preprečevanja morebitnih zlorab in jasnosti določbe in pokriva lastnike, ki imajo vsaj pomembnejši delež lastništva oziroma vsaj vpliv na spremembe družbene pogodbe (statuta). Če je oseba t.i. zunanji upravljavec (po pogodbi) ravno tako lahko naloge upravljavca prevozov izvaja največ v enem podjetju. Ta oseba pa ne more biti pogodbeni upravljavec, če je že zaposlen kot upravljavec v katerem drugem podjetju. To pomeni, da je oseba, ki je ustrezno usposobljena (ima izpit za upravljavca prevozov), lahko upravljavec prevozov ali izvajalec nalog upravljavca prevozov samo v enem podjetju. Če je že upravljavec prevozov v kakšnem podjetju potem ne more biti obenem še upravljavec ali pogodbeni upravljavec v drugem podjetju. Enako velja obratno: če je oseba že pogodbeni upravljavec v nekem podjetju, ne more biti več upravljavec prevozov ali pogodbeni upravljavec v drugem podjetju. Takšna sprememba pogojev je v skladu s tretjim odstavkom 4. člena uredbe EU, ki dovoljuje da država članica spremeni število podjetij v katerih je oseba lahko »pogodbeni« upravljavec in ravno tako lahko spremeni število vozil, ki jih lahko imajo največ ta podjetja. Omejitev na eno podjetje in največ 5 vozil je stroga omejitev vendar je še vedno v skladu z določili uredbe. Ta uredba namreč v prvem odstavku 4. člena zahteva, da upravljavec prevoza dejansko in neprekinjeno vodi prevozno dejavnost podjetja in ima resnično povezavo s tem podjetjem. To sicer velja v prvi vrsti za »notranjega« upravljavca (za katerega se sedaj zahteva obvezna zaposlitev). Vendar pa uredba v drugem odstavku v točki b. taksativno našteva naloge, ki jih mora minimalno izvajati »pogodbeni« upravljavec. Gre za precej obsežne in zahtevne naloge in v kolikor je oseba upravljavec prevozov v več podjetjih ne more zadostiti tem pogojem in ne more ustrezno izvajati vseh minimalnih nalog upravljavca iz točke b. drugega odstavka 4. člena uredbe. Zaostritev teh pogojev bo pomagala pri zmanjšanju nelojalne konkurence med podjetji. Enako velja za natančnejše predpisane minimalne prostore in opremo. Uredba EU v 5. členu namreč samo določa, da mora imeti prostore in opremo, nič pa ne določa kakšni morajo biti in kakšno opremo morajo imeti. Zato zakon daje pooblastilo ministru, da predpiše minimalne prostore in opremo, ki se zahteva za pridobitev licence. Trenutno je veliko podjetij, ki ima zelo majhne prostore glede na velikost podjetja, oziroma svojih poslov ne vodijo iz teh prostorov, ampak drugje. Veliko je tudi primerov, ko ima na enem naslovu iste prostore v najemu več podjetij, kar povzroča nelojalno konkurenco do podjetij, ki imajo ustrezne prostore in jim seveda pomenijo tudi velik strošek. Zato bi minister moral določiti minimalne prostore in opremo glede na velikost podjetja (število vozil). V povezavi s tem bi se tudi določilo minimalno število zaposlenih, ki morajo biti prisotni v tem podjetju vsaj v delovnem času. K 36. členu Določa se rok za uveljavitev strožjih pogojev za upravljavca prevozov, in sicer zakon določa, da vse licence veljajo do izteka njihove veljavnosti. Vendar pa bodo morala podjetja v roku enega leta od uveljavitve zakona morala poskrbeti, da bodo njihovi upravljavci prevozov izpolnjevali pogoje v skladu s tem zakonom. To pomeni, da bodo podjetja, ki imajo upravljavca, ki ni zaposlen v podjetju le tega zaposliti oziroma za upravljavca določiti drugo osebo, ki ima ustrezen izpit za upravljavca prevozov in je zaposlen v tem podjetju. Obveznost, da je zaposlen v podjetju pa v skladu z 32.c členom ne velja za lastnike podjetij, če so vsaj več kot 50% lastniki. V primerih, ko je ista oseba upravljavec (notranji ali zunanji –pogodbeni) v več podjetjih se bo ta upravljavec moral odločiti, v katerem podjetju bo ostal upravljavec.