Na portalu e-demokracije je objavljen predlog spremembe Zakona o pravilih cestnega prometa, ki bi naj doprinesli k povečanju varnosti vseh udeležencev cestnega prometa.
Tukaj opozarjamo na nekatera določila (podajamo kratke izseke, več glejte na portalu e-demokracije), ki so zanimiva tudi z vidika profesionalnih voznikov oziroma dejavnosti prevozništva:
Če pravna oseba izpodbija domnevo opustitve dolžnega nadzorstva mora navesti ime, priimek, naslov bivališča in rojstne podatke oziroma EMŠO (če s podatkom razpolaga) osebe, ki je v času storitve prekrška upravljala vozilo, s katerim je bil storjen prekršek, in izkazati, da je v razmerju do te osebe izpolnila dolžno nadzorstvo. Sprememba navedene določbe naj bi pripomogla k enostavnejši izvedbi prekrškovnih postopkov (zlasti kršitve, povezane s prekoračitvami najvišje dovoljene hitrosti). Če bo zoper fizično, odgovorno ali pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika uveljavljena domnevna oziroma nadomestna odgovornost, se jim bo za prekršek izrekla globa, predpisana za voznika. Kazenske točke se ne bodo izrekle.
Sprememba določbe 23. člena ZPrCP (zaseg motornega vozila) S predlagano spremembo ZPrCP se jasno določa, da policist zaseže vozniku motorno vozilo, - če voznik vozi brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi, ali - če voznik vozi z vozniškim dovoljenjem tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi, katerega veljavnost je potekla, če je pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti predložitev veljavnega zdravniškega spričevala, potrdila o dodatnem usposabljanju voznika začetnika ali potrdila o dodatnem usposabljanju voznika.
Sprememba določbe 30. člena ZPrCP (avtocesta in hitra cesta) Iz Zakona o cestah se v Zakon o pravilih cestnega prometa prenašajo določbe, ki urejajo parkiranje tovornih vozil na prometnih površinah počivališč zunaj vozišča avtocest in hitrih cest. V praksi so težave s parkiranji tovornih vozil na počivališčih avtocest in hitrih cest, ki niso namenjena počitku voznikov in zadovoljevanju njihovih osnovnih življenjskih potreb, ampak se počivališča pogosto uporabljajo za parkiranje tovornih vozil do nadaljevanja vožnje, kar pa v praksi lahko traja tudi po več dni. Posledica takšnih ravnanj je, da zmanjka potrebnih parkirnih površin za vozila, katerih vozniki morajo v skladu z veljavno zakonodajo opraviti obvezne počitke med vožnjo ali izvesti ustavitev vozila v času veljavnosti Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji. Zato se v praksi dogaja, da vozniki tovornih vozil parkirajo tovorna vozila že na uvozih in tudi izvozih počivališč, kar pa predstavlja veliko nevarnost za udeležence v cestnem prometu. Da bi preprečili parkiranje tovornim vozilom, katerih vozniki ne opravljajo kratkotrajnih postankov, se predlaga, da se tovornim vozilom na označenih parkirnih mestih na počivališčih avtocest in hitrih cest dovoli časovno omejeno parkiranje, in sicer največ 25 ur. Parkiranje zunaj označenih parkirnih mest je prepovedano. Prav tako na počivališčih ni dovoljeno parkiranje samo priklopnih vozil. Omenjeno obdobje dovoljenega parkiranja se lahko preseže zgolj v primeru, ko je promet tovornih vozil omejen ali prepovedan za več kot 25 ur. Z enakimi težavami kot Slovenija se je na področju parkiranja tovornih vozil na počivališčih avtocest in hitrih cest ukvarjala tudi Belgija, ki je leta 2018 uvedla časovno omejeno parkiranje tovornih vozil na počivališčih avtocest in hitrih cest največ 25 ur. Dejstvo je, da država ni dolžna zagotavljati transportni industriji prostih parkirnih površin za »klasično« parkiranje tovornih vozil. Prav tako ni korektno do voznikov tovornih vozil, da preživljajo dneve na počivališčih slovenskih avtocest in hitrih cest. Poleg tega je z namenom zagotovitve zadostnih parkirnih mest prepovedano parkiranje zgolj priklopnih vozil. Voznik mora na notranji strani vetrobranskega stekla vidno označiti čas in datum začetka parkiranja. Če voznik prekorači dovoljeni čas parkiranja ali ne označi začetka parkiranja, se mu izreče predpisana globa. Globa se izreče tudi pravnemu subjektu in njegovi odgovorni osebi, saj je interes parkiranja na brezplačnih javnih prometnih površinah zlasti v njunem interesu z namenom zniževanja prevoznih stroškov, povezanih z dostopom na za parkiranje tovornih vozil namenjene površine, pa tudi zaradi reševanja morebitne problematike pomanjkanja oziroma nerazpolaganja z lastnimi parkirnimi prostori. Upravljavec avtocest in hitrih cest mora označiti prometne površine počivališč s predpisano prometno signalizacijo, ki bo voznike obveščala o dovoljenem času parkiranja in obveznosti označitve časa in datuma začetka parkiranja. Nadzor nad parkiranjem tovornih vozil na počivališčih avtocest in hitrih cest bodo še naprej opravljali policisti in cestninski nadzorniki. Za kršitev določbe novega petnajstega ali šestnajstega odstavka se predpisuje globa za voznika in odgovorno osebo pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, v višini 300 eurov (prej 1.000 eurov) ter globa za pravno osebo v višini 1.000 eurov (prej 4.000 eurov). Ob tem je treba poudariti, da je časovno omejeno parkiranje tovornih vozil na počivališčih avtocest in hitrih cest že sedaj urejeno v šestem odstavku 5. člena Zakona o cestah, ki je v osnovi namenjen urejanju razmerij, povezanih z upravljanjem, načrtovanjem, gradnjo, vzdrževanjem in varstvom cestne infrastrukture. Da bi bilo parkiranje tovornih vozil na počivališčih avtocest in hitrih cest urejeno v predpisu, ki sistemsko ureja področje parkiranja vozil, se predlaga prenos omenjene določbe v Zakonu o pravilih cestnega prometa, pri čemer se že omenjena določba nadgrajuje po zgledu Danske z namenom dosega njene večje učinkovitosti kot jo ima trenutna ureditev.
Sprememba določbe 35. člena ZPrCP (prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila) Zaradi vse večje razširjenosti uporabe mobilnih telefonov v Sloveniji in premajhnega zavedanja o posledicah v prometnih nesrečah, ki ga predstavlja uporaba mobilnega telefona med vožnjo, se predlaga sprememba 35. člena ZPrCP, in sicer dvig kazenske sankcije - iz 40 eurov na 120 eurov za voznika, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja in ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 35. člena ter - iz 120 eurov na 250 € in stranska sankcija 3 kazenskih točk za voznika, učitelja vožnje motornega vozila ali spremljevalca, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 35. člena. V prvem odstavku se jasno določa, da voznik in učitelj vožnje med vožnjo ne sme početi kar bi zmanjševalo njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, in sicer - uporabljati opreme ali naprav, - gledati televizijo, - telefonirati, - uživati hrano, - se lepotičiti, - reševati križanke, - brati knjig in časopisov, - izpolnjevati različne obrazce, - uporabljati prenosne računalnike, - pisati SMS/MMS sporočila, ipd..
Sprememba določbe 99. člena ZPrCP (svetlobni prometni znaki) Z dopolnitvijo prvega odstavka 99. člena ZPrCP se določajo pomen rdeče luči na semaforju, kateremu je dodan prometni znak za vožnjo desno ob rdeči luči na semaforju oziroma pravila ravnanja za udeležence cestnega prometa za vožnjo desno ob rdeči luči na semaforju. Novo pravilo določa, da je vozniku, ob rdeči luči na semaforju, kateri je dodan prometni znak za vožnjo desno ob rdeči luči na semaforju, dovoljena vožnja desno ob rdeči luči na semaforju, vendar le ob pogoju, da je smer prosta.
Sprememba določbe 105. člena ZPrCP (prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola) S spremembo tretjega in četrtega odstavka 105. člena se jasno določa sankcioniranje voznikov, ki med vožnjo vozil v cestnem prometu ne smejo imeti alkohola v organizmu in sankcioniranje voznikov, pri katerih so dopustna določena odstopanja. ZPrCP v prvem odstavku 105. člena taksativno našteva osebe, ki v cestnem prometu ne smejo imeti alkohola v organizmu, in sicer: - voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E, DE, - voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe, - voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago, - poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic, - učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v vožnji motornega vozila, - kandidat za voznika med usposabljanjem v vožnji motornega vozila, - spremljevalec, - voznik začetnik, - voznik motornega vozila, ki nima vozniškega dovoljenja, - voznik motornega vozila, ki v vozniškem dovoljenju nima vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozi, - voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje prepoved vožnje motornega vozila ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto in - voznik, ki prevaža skupino otrok.
Sprememba določbe 110. člena ZPrCP (dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči) 110. člen ZPrCP se deloma spreminja zaradi poenotenja ukrepanja, če udeleženec prometne nesreče (povzročitelj ) zapusti kraj prometne nesreče (pobeg).
Končna določba (uskladitev z zakonom, ki ureja ceste) Ker se iz Zakona o cestah prenaša ureditev parkiranja tovornih vozil na počivališčih ob avtocestah in hitrih cestah, se predlaga črtanje šestega odstavka 5. člena Zakona o cestah in posledično sklici v kazenskih določbah. Iz istega razloga se popravljajo tudi določbe Zakona o cestah v zvezi z določanjem nadzornih in prekrškovnih organov.