GZS, 11. september 2025

Včeraj se je na GZS odvil Finančni forum 2025, ki je obiskovalcem ponudil edinstven vpogled v aktualne trende alternativnih virov financiranja in naložb ter odprl razpravo o tem, kako učinkoviteje povezati kapital s potrebami slovenskega gospodarstva.

»Verjamem, da je to stičišče idej, kapitala in poslovnih priložnosti,« je Finančni forum 2025, ki se je odvijal v dvorani A Gospodarske zbornice Slovenije, včeraj otvorila Marjana Majerič, izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo.

Vprašanje Kako do kapitala - in kako ga oplemenititi?, je združilo podjetnike, vlagatelje in predstavnike finančnih institucij, ki jim je dogodek ponudil vpogled v aktualne trende na področju alternativnih virov financiranja in naložb. »Slovensko gospodarstvo se še vedno pretežno opira na bančne vire, kar sicer ni le posebnost Slovenije. Celotna EU je v primerjavi z ZDA izrazito »bančno« financirana, zato Evropska komisija znova pospešuje Unijo kapitalskih trgov, da bi sprostila prihranke v podjetniške naložbe. Ocenjene potrebe za zeleni in digitalni prehod do leta 2030 segajo do 650 milijard evrov letno, pri čemer so nacionalni proračuni premalo. Zato potrebujemo globlje, bolj likvidne trge kapitala in več lastniških virov,« je nekaj pomembnih dejstev navedla izvršna direktorica.

Alternativni viri vse bolj priljubljeni, velik potencial ostaja

Domači kapitalski trg se krepi, vendar je potencial velik: tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski borzi je leta 2024 dosegla približno 11,9 milijarde evrov ob stabilnem in velikem obsegu lastniških instrumentov. Skupna kapitalizacija konec leta 2024 pa dobrih 50 milijard evrov. Hkrati podatki kažejo, da se je dostop podjetij do virov financiranja lani izboljšal. Anketa Banke Slovenije ugotavlja, da je bilo več kot 90 odstotkov vlog uspešnih vsaj delno, financiranje prek bank pa se je relativno izboljšalo, čeprav MSP še vedno čutijo strožje pogoje in višje zahteve po zavarovanjih. Podjetja vse več investicij financirajo tudi iz lastnih sredstev zato je poznavanje alternativnih virov več kot pomembno.

Prvi del foruma je bil namenjen podjetjem, ki iščejo poti do kapitala. Govorci so predstavili širok nabor možnosti - od evropskih razpisov in podpornih programov, financiranja prek borze terjatev in Ljubljanske borze. Poseben poudarek je bil namenjen tudi tveganemu kapitalu in poslovnim angelom, ki lahko ob finančni injekciji podjetjem ponudijo tudi znanje, mrežo ter strateško usmerjanje.

Okrogla miza, ki je povezala spekter finančnih institucij

Središče programa je bila okrogla miza, na kateri so se srečali predstavniki podjetij, vlagateljev in finančnih institucij. Razprava je pokazala, da kapital v Sloveniji obstaja, vendar pogosto ne najde poti do pravih projektov. Udeleženci so se strinjali, da je nujno izboljšati komunikacijo, povečati preglednost in ustvariti okolje, kjer bo sodelovanje med podjetniki in vlagatelji lažje in hitrejše, predvsem pa obstoječe, ne glede na razlike v načinih financiranja.

Drugi del foruma pa je bil namenjen vlagateljem, ki so spoznali priložnosti za razpršene in donosne naložbe. Ljubljanska borza je predstavila aktualne možnosti vlaganja v delnice, obveznice in druge instrumente, Prosperita Family Office pa je opozorila na pomen celovitega upravljanja premoženja, ki je zaenkrat pri nas še manj znano. Borza terjatev je predstavila vlaganja v terjatve kot stabilen in pregleden način oplemenitenja kapitala, skladi tveganega kapitala in poslovni angeli pa so odprli pogled v svet hitro rastočih podjetij, ki prinašajo potencial visoke donosnosti.

Finančni forum 2025 je z bogatim programom dokazal, da lahko povezovanje podjetij in vlagateljev ustvari sinergije, ki so ključne za rast gospodarstva. Predvsem pa so obiskovalci lahko iz prve roke izvedeli, kako do kapitala in na koga oziroma katere institucije se v iskanju obrniti. Sporočamo še, da so vsi sodelujoči v programu odprti za vprašanja in povezovanje, zato toplo vabimo, da se za kakršne koli dodatne informacije obrnete na nas ali katerega izmed spodnjih kontaktov.

Katja Bučan GZS

Primož Zupan Borza terjatev

Marko Bombač Ljubljanska borza

Maja Križan Poslovni angeli Slovenije

Krešo Gotovac Silicon Gardens

Maja Križan Vesna sklad

Rok Habinc Pan-Adria

Barbara Špacapan Olenšek Prosperita Family Office

Dejan Kilar Borza terjatev

Andraž Aš Ljubljanska borza