Konferenco je otvoril Matej Rogelj, direktor Centra za mednarodno poslovanje na GZS, ki je povzel, da "kljub naporom različnih posameznikov in organizacij, integracija tovrstnih oseb v slovensko družbo še vedno ostaja izziv. Dnevno se namreč srečujejo z neustreznimi birokratskimi postopki, dolgotrajnim čakanjem in velikokrat neustrezno obravnavo. Posledično lahko le majhen delež prisilno razseljenih oseb dostopa do formalnih trgov dela. " Dokler bomo na migracije gledali le kot grožnjo, bomo težko poiskali tudi primerne mehanizme, da bi ta pojav izkoristili v dobrobit evropski ekonomiji. 

Prva okrogla miza je bila namenjena predstavitvi dobrih praks zaposlovanja tujcev in razseljenih oseb, ki jo različna podjetja v Sloveniji že uporabljajo. Na njej so sodelovali Cas Lachaert, vodja tržišča pri IKEA Slovenij, Andrea De Bonis, predstavnik UNHCR Italija in Urška Jarc, strokovna sodelavka v oddelku ljudje in kultura v podjetju Cosylab. Za tem je sta svojo osebno izkušnjo z zaposlovanjem in življenjem v Sloveniji delili  Wafaa Alburai iz Palestine in Snižana Semenjuk iz Ukrajine, po poklicu farmacevtka in pravnica. 

Osrednja okrogla miza, kjer se je naslovilo problematiko in aktualne rešitve zaposlovanja prisilno razseljenih oseb v Sloveniji, so sestavljali:  Igor Feketija, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Matej Torkar, generalni direktor, Direktorat za migracije, Ministrstvo za notranje zadeve, mag. Katarina Štrukelj, Urad RS za oskrbo in integracijo migrantov,  dr. Romana Zidar, sodelavka predstavništva UNHCR za Srednjo Evropo in mag. Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske Filantropije. Udeleženci panela so spregovorili o strategiji vključevanja tujcev, ki jo je 9. 11. 2023 potrdila vlada. Zaznati je bilo zadovoljstvo, da je Slovenija dobila tak dokument, čeprav se vsi zavedajo, da se bodo z njegovo implementacijo pokazale določene luknje, ki jih bo še treba pokrpati. Sicer pa so naslovili predvsem ovire, ki jih takšne osebe doživljajo v Sloveniji.

Generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve Matej Torkar je pojasnil, da je postopek za pridobitev statusa za začasno zaščito, do katerega so upravičeni begunci iz Ukrajine, kratek in enostaven – traja le nekaj dni, z njegovo pridobitvijo pa je osebam takoj priznan prost dostop do trga dela. Prosilci za status za mednarodno zaščito, med katerimi trenutno prevladujejo Maročani, Alžirci in Afganistanci, pa dobijo prost dostop do trga dela, ko jim je podeljena ta zaščita oz. po treh mesecih od vložene prošnje za zaščito. 

Pri zaposlitvi beguncev najpomembnejšo vlogo igrata jezik in socialna mreža, je povedala direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. V zvezi z učenjem slovenščine je pojasnila, da se lahko vsi, ki pridejo v azilni dom, a  jih veliko te možnosti ne izkoristi. 

Izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar pa je spomnil tudi na težave tujcev, kot je dostop do zdravstvene oskrbe, in na birokratske ovire, povezane s prehajanjem med statusi, ko se denimo nek prosilec za mednarodno zaščito zaposli in bi lahko na tej podlagi lažje legaliziral svoj status. Zavzel se je tudi za lažje zaposlovanje tujcev, ki niso begunci in morajo zdaj na delovno dovoljenje čakati zunaj Slovenije, "kar ni v luči sodobnega razmišljanja" in "boljših možnostih dostopa do trga dela".

Fotogalerija