Na državni zbor RS , Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, smo naslovili dopis z zadevo Predlog Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2 oz. ZEKom-3, EPA: 16 – IX) in predlog GZS.

Ena od osnovnih nalog Gospodarske zbornice Slovenije, kot reprezentativnega predstavnika slovenskega gospodarstva, je zastopanje in zaščita interesov poslovnih subjektov na nacionalni, regionalni in panožni ravni in skrb za lokalno poslovno okolje in vpliv na njegovo regulativno izboljšanje.

Zaradi izvozne naravnanosti slovenskega gospodarstva, in s tem odvisnosti od uravnoteženih in jasnih pravil mednarodnega poslovanja, je področje internacionalizacije deležno naše posebne skrbi in angažiranja. Za slovensko gospodarstvo je prost dostop do tujih trgov ključnega pomena za realizacijo poslovnih načrtov in krepitev mednarodne konkurenčnosti.

Eden od naših pomislekov se nanaša na novi predlagani Zakon o elektronskih komunikacijah, in sicer na 115., 116. in 311. člen, ki se nanašajo na varnost omrežij in storitev.

Stališče GZS je, da lahko tuja podjetja v Slovenji in v EU nastopajo kot investitorji, izvajalci ter ponudniki blaga in storitev ne glede na to od kod prihajajo, pri čemer pa je pogoj za njihov nastop spoštovanje pravil konkurence, dosledno izpolnjevanje zakonskih in varnostnih pravil, ki jih predpisujeta nacionalna in evropska zakonodaja za zaščito potrošnikov in okolja ter zagotavljanje enakovrednih konkurenčnih pogojev, ki predstavljajo elemente ekonomske in politične suverenosti.
Takšno lokalno obravnavo pričakujemo tudi v primeru nastopa slovenskih podjetij na kateremkoli tujem trgu.

Zaradi navedenih razlogov predlagamo, da se ne sprejme predlaganih 115., 116.. in 311. člena v besedilu, kakor izhaja iz predloga poslancev, ki de-facto lahko pomeni izključitev dobaviteljev glede na državo izvora preko določitve za »tvegane dobavitelje« na podlagi političnih meril, ampak upošteva tehnične standarde EU in tudi prakso drugih držav članic na tem področju, ter s tem ravna tudi v duhu bilateralnih sporazumov s tretjimi državami, kot npr. »Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ljudske Republike Kitajske o gospodarskem sodelovanju« iz leta 2007, ter pravil WTO ter se zavzame za oblikovanje skupnega priporočila EU za podobne primere.

Več o dopisu tukaj >>