Poletje je bil idealen čas za digitalizacijo podjetij in za pripravo na drugi val epidemije. Katere izkušnje so slovenska podjetja upoštevala iz prvega vala?

Digitalne tehnologije so se med krizo COVID-19 izkazale kot ključne za družbo in državljane. Ko smo se umikali v svoje domove in stran od pisarn, šol, velikih srečanj, so nas digitalne rešitve ohranjale v stiku s pomembnimi zadevami. Kot celina nas je zdaj kriza COVID-19 oslabila, a če bomo pametno vlagali, bomo postali močnejša digitalna Evropa kot prej.

Najuspešnejši se ukvarjajo s prilagajanjem poslovnih modelov in uporabniško izkušnjo, v Sloveniji pa ponekod niso digitalizirani niti osnovni poslovni procesi.

Digitalna preobrazba prinaša nove rešitve s še večjo odvisnostjo od digitalnih tehnologij in zagotavljanja kibernetske varnosti. Med vodilnimi vse bolj prevladuje prepričanje, da je uveljavljanje ukrepov kibernetske varnosti del obvladovanja tveganj, ki podjetjem zagotavljanja konkurenčno prednost.

Predvsem mala in srednje velika podjetja imajo še ogromno neizkoriščenega potenciala na področju digitalizacije, ki lahko dvigne produktivnost in konkurenčnost.

V oktobru, ki je mesec kibernetske varnosti, je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) potekala konferenca o kibernetski varnosti podjetij z naslovom »24/7/365: Kibernetska (ne)varnost nikoli ne počiva. Kaj se dogaja, ko spimo?«.

Znanja o umetni inteligenci imamo v Sloveniji primerjalno res veliko, pri prenosu tega znanja in izkušenj v prakso pa je rezerv še ogromno ...