Ministrstvo za zdravje je nedavno v javno razpravo poslalo predloga zakonov o zdravstvenem informacijskem sistemu in o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in o ZZZS sta prva v sklopu načrtovane zdravstvene reforme. Trenutno poteka tridesetdnevna javna razprava o obeh predlogih.

Namen novih dveh zakonov je zagotoviti enotnost in povezljivost podatkov v nacionalnem eKartonu ter zagotoviti večjo zasebnost in večjo moč pacientov pri samoodločanju o svojih podatkih.

Med predlogi je tudi postavitev neodvisne agencije za kakovost in podporo digitalizaciji v zdravstvu. V agencijo bi morali po predlogu Zdravniške zbornice Slovenije podatke prispevati vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti v Sloveniji, agencija pa bi med drugim obravnavala tudi vse neželene dogodke.

Vpliv delodajalskih združenj v ZZZS bo po obravnavanih zakonskih predlogih okrnjen – predstavniki delodajalcev bi po novem zakonu imeli samo še dva predstavnika v skupščini.

Kašno je torej stališče GZS o predlogih zdravstvene reforme? Kako bi se morala zdravstvo digitalizirati? Za Studio ob 17h je spregovoril predsednik ZIT  – Igor Zorko.

Zorko se strinja s predlogi digitalnega dela zakona in tudi z delom zakona, ki obravnava boljšo organizacijo in nadzor upravljanja.

»Želeli bi si, da bi se zdravstvene institucije vodile čim bolj kvalitetno, s čim boljšimi in transparentnimi cilji. Predvsem bi si želeli, da so sredstva porabljena za namen, za katerega so zbrana. Določene stvari so v preteklosti bile problematične, predvsem kar se tiče hitrosti odzivanja na spremembe. V preteklosti je manjkalo volje za posodobitve sistema in vpeljavo reform. Želimo si, da bi se sedaj reforme v zdravstvu izvedle čim bolj transparentno in hitro. Naš cilj je, da imamo zdrave in zadovoljne zaposlene in njihove družinske člane. Zavedati se moramo, da je veliko bolniških odsotnosti vezanih tudi na družinske člane.«

Spremembe in premiki so na področju digitalizacije zdravstva nujni. Trenutno imamo v slovenskem zdravstvu »urejen kaos«: več kot 10 informacijskih sistemov v 65 zavodih, samo v UKC jih imamo 4. Novi zakoni bi tako začeli naslavljati odsotnost enega centralnega sistema in problematiko nekoherentnosti pravil v slovenskem zdravstvu.  

Obstajata dva ključna elementa predlaganih zakonov: obdelava osebnih podatkov (ki jih je potrebno zaščiti ob dejstvu, da je lastništvo podatkov od slehernega prebivalca) in nadzor na podatki (potrebno je vedeti, kdo bo podatke nadziral in kdo bo imel vpogled v njih).

Gredo predlagane rešitve v pravo smer? Zorko meni, da je v tem kontekstu predvsem pomembna digitalizacija, ki je usmerjena v optimizacijo procesov in dela. Meni, da večina sistemov v slovenskem zdravstvu že deluje dobro, a ne najbolj sodobno. Z razliko od drugih držav, v Sloveniji digitalizaciji in optimizaciji namenjamo manj denarja. Vsi sistemi so tako sedaj stari od 10 do 20 let, saj v preteklih letih ni bilo interesa za njihovo nadgradnjo.

»Digitalizacija lahko nadomesti 2-3 administratorje in tudi odzivnost sistema je lahko večja. S tem lahko razbremenimo zaposlene in naslovimo kadrovske stiske v zdravstvu. Imamo tudi ogromno zakonskih ovir, ki niso zgolj na zdravstvenem področju. Zato bo potrebno prilagoditi druge zakone, da bi digitalizacija v zdravstvu lahko normalno stekla. Najbolj pomembno je, da zagotovimo transparentnost podatkov in zaupanje v digitalen sistem. Potrudimo se in poslušajmo zdravnike, kaj potrebujejo.«

Številni ZD imajo svoje portale za paciente in svoje informacijske sisteme. Z novim zakonom se vzpostavlja enoten informacijski sistem. Vsi posamezni sistemi po zdravstvenih zavodih pa se ne bodo poenotili. Kaj bo to pomenilo v praksi?

»Novi zakoni predlagajo enotnost podatkov in storitev nad podatki, kar pomeni, da država definira, kdo in na kakšen način lahko dostopa do podatkov. Na centralnem sistemu bo bil na voljo eKarton, do katerega bo lahko zdravnik dostopal. Ko obiščemo zdravnika, mu damo pooblastilo, da ima vpogled v našo kartoteko. Medtem ko bodo različne aplikacije, s katerimi delajo zdravniki, tiste, ki bodo odprte za rabo in se ne bodo poenotile.«

»Razlika je torej v tem, da se zdravstvenim zavodom po novem ne bo potrebno ukvarjati s tem, kakšen je standard podatkov. Problem je torej standard, ki ga mora določati nekdo, ki je za to pooblaščen. Trenutno smo za to imeli dva organa, NIJZ na eni in ZZZS na drugi strani. Oba sta zbirala enake podatke po drugačnih strukturah in z drugačnimi opisi. Na koncu podatki niso bili združljivi.«

»Slovensko zdravstvo potrebuje predvsem red, ki bi bil implementiran s konsenzom vseh deležnikov. Zdravstveni strokovnjaki naj določijo vsebino, IT podjetja pa naj v sodelovanju z njimi določijo, kako se stvari implementira. Na drugi strani pa naj regulativne institucije (država) sprejmejo svoj del odgovornosti. Moramo pa zaupati, da vsak akter v sistemu naredi svoje. Za to pa potrebujemo dober nadzor.«

Zakon tudi predlaga posebno javno podjetje, ki bo skrbel za tehnični vidik digitalizacije zdravstva. Kaj bo na novoustanovljeno javno podjetje delalo in kakšne bodo njegove naloge? Zorko meni, da potrebujemo podjetje, ki bo poznalo javni sektor in zdravstvo. Jasna bo morala biti njegova vloga, naloge in odgovornosti tega podjetja. Le tako se bo dalo jasno definirati položaj tega akterja v novem sistemu. »ZZZS naj izvaja operativo, novo ustanovljeno podjetje pa naj izvaja inženiring. Sistem naj torej temelji na partnerskem odnosu« še doda Zorko.

Več  na Studiu ob 17h o zdravstveni reformi >>