Podjetja morajo po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (ZPPDFT-1) prijaviti podatke o svojem dejanskem lastniku v Register dejanskih lastnikov (RDL). V skladu z zakonom so morala podjetja vpis izvesti do 19. 1. 2018, novoustanovljena pa ga morajo opraviti v 8 dneh od ustanovitve.
FURS je začel s preverjanjem vpisa in pošiljanjem prvih glob ter napovedal, da bodo pravilnost vpisa zavezancev v RDL preverjali v rednih finančnih nadzorih. V mesecu avgustu so izdali 262 plačilnih nalogov pravnim osebam in 294 plačilnih nalogov njihovim odgovornim osebam. Globa za pravno osebo od 6.000 do 60.000 EUR, za odgovorno pa od 400 do 2.000 EUR.
Glede na to, da v RDL še vedno ni vpisanih približno okoli 11.000 zavezancev, podjetja ponovno opozarjamo, da preverijo, ali so vpis v RDL izvedla in v kolikor niso, le-to čim prej storijo (več o vpisu si lahko preberete tukaj).
Do sedanje sankcioniranje s strani FURS-a je bilo izvedeno na podlagi izbranih kriterijev, in sicer so sankcionirali zavezance, pri katerih je bilo razvidno, da poslujejo, torej gre za aktivne subjekte, ki svoje obveznosti vpisa v RDL po ZPPDFT-1 niso izpolnili.
Do 19. septembra 2019 so na omenjene poslane plačilne naloge prejeli skupno 247 zahtev za sodno varstvo, v katerih storilci navajajo različne razloge za vložitev zahteve za sodno varstvo, npr. da niso vedeli za obveznost, o obveznosti niso bili ustrezno obveščeni s strani AJPES ali računovodij, niso prejeli obvestila o obveznosti oz. niso imeli urejenega dostopa do obvestila ipd. Po izvedenem prekrškovnem postopku pa se je v RDL vpisalo 219 (83 %) sankcioniranih zavezancev.
FURS je v mesecu maju in juniju podjetjem, ki niso izvedla vpisa, preko sistema eDavki posredoval obvestilo o dolžnosti vpisa v RDL. Ugotovili so, da si določene pravne osebe in fizične osebe z dejavnostjo še vedno niso uredile vsega potrebnega za uspešno prejemanje elektronsko vročenih dokumentov. Zato vsem podjetnikom in podjetjem, ki še nimajo urejenih zadev glede eVročanja predlagamo, da se oglasijo na svoj finančni urad in si uredijo vse potrebno za dostop do teh dokumentov. Seznam dokumentov, ki se vročajo elektronsko, je namreč vse daljši. Gre za zelo pomembne dokumente (npr. sklepe, opomine, inšpekcijske odločbe itd.), ki lahko nosijo pravne in tudi finančne posledice, če zavezanci z njimi niso seznanjeni.