Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (Ur. l. RS, št. 68/16 – ZPPDFT-1) je v 44. členu določil obveznost vzpostavitev registra dejanskih lastnikov (RDL). Register vodi AJPES, v njem pa se zbirajo podatki o dejanskih lastnikih z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma.

Poslovni subjekti so morali vpis izvesti do 19. 1. 2018, novoustanovljeni subjekti pa ga morajo opraviti v 8 dneh od ustanovitve. V nasprotnem primeru znaša globa za pravno osebo od 6.000 do 60.000 EUR, za odgovorno pa od 400 do 2.000 EUR (167. člen ZPPDFT-1).

Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik poslovnega subjekta ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.

Dejanske lastnike morajo v RDL vpisati pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, razen spodaj navedenih izjem, ter tuji skladi, tuje ustanove ali podobni subjekti tujega prava, ki sprejemajo in upravljajo ali razdeljujejo premoženjska sredstva za določen namen in iz njihovega poslovanja nastanejo davčne obveznosti v Republiki Sloveniji.

• enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo (pri katerih je edini družbenik hkrati edini zastopnik družbe),
• neposredni in posredni proračunski uporabniki ter,
• gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

Vsem poslovnim subjektom, ki vpisa v poslovni imenik še niso izvedli, pa bi ga v skladu z  Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma morali, predlagamo, da le – to storijo čim prej. Vpis dejanskega lastnika v eRDL opravi zastopnik pravne osebe ali od njega pooblaščena oseba na spletni strani AJPES-a. Zastopnik mora imeti kvalificirano potrdilo za elektronski podpis, pooblaščena oseba pa tudi ustrezno pooblastilo ter kvalificirano potrdilo za elektronski podpis.

Poslovni subjekti, ki so že prejeli plačilni nalog s strani FURS-a, lahko vložijo zahtevo za sodno varstvo. To storijo tako, da vpis v RDL izvedejo takoj po prejemu plačilnega naloga in nato vložijo na FURS zahtevo za sodno varstvo, v kateri izkažejo, da so vpis izvedli ter predlagajo FURS-u, da plačilni nalog odpravi in izreče opomin. Zahtevo za sodno varstvo je potrebno vložiti v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga v pisni obliki. V postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo lahko prekrškovni organ v skladu s 5. odstavkom 63. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreče opomin namesto sankcije. Podlago za navedeno daje tudi 21. člen ZP-1, ki določa, da sme že prekrškovni organ izreči opomin za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Nadalje drugi odstavek istega člena določa, da se sme opomin izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo. Pri tem se morajo poslovni subjekti zavedati tveganja, da v primeru, če sodišče zavrže ali zavrne zahtevo za sodno varstvo, izgubijo pravico do plačila polovice zneska izrečene globe.