22. oktobra 2014 je bila v Trubarjevi hiši literature podeljena Nagrada Kristine Brenkove 2014 za izvirno slovensko slikanico.
Žirija v sestavi red. prof. dr. Dragica Haramija, predsednica, Alenka Sottler, članica, in Kristina Picco, članica, je na seji, 3. 10. 2014, izmed 33 slikanic, ki so jih založniki poslali na razpis za nagrado (dela so izšla med 31. 7. 2013 in 31. 7. 2014), izbrala 5 nominiranih del in izglasovala zmagovalno izvirno slikanico za Nagrada Kristine Brenkove 2014 ter oblikovala predlog o priznanju Nove poti.
Nagrado Kristine Brenkove 2014 za izvirno slovensko slikanico je prejela avtorska slikanica Huiqin Wang Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014 (Zbirka Velike slikanice).
Huiqin Wang (1955)je kitajsko-slovenska umetnica, ki živi od leta 1983 v Sloveniji. Akademska slikarka v svojo umetnost vnaša načela tradicionalnega kitajskega slikarstva in kaligrafije, hkrati pa jo navdušuje evropsko slikarstvo. Umetnica živi medkulturnost, zato ne čudi, da si jo je izbrala za temo svoje avtorske slikanice. Doslej je pripravila približno petdeset samostojnih razstav, je prejemnica Levstikove nagrade leta 1993 za ilustracije v knjigi Brokatna podoba: pravljice kitajskih manjšin.
Utemeljitev
Ferdinand Avguštin Hallerstein (1703–1774), rojen v Ljubljani, si je kot misijonar in učenjak na Kitajskem iz spoštovanja do kulture države gostiteljice, nadel ime Liu Songling: Liu je zelo pogost priimek, Songling pomeni dolgo in častno življenje. Slikanica je pomembna za medkulturnost in hkrati za narodno identiteto, na eni strani gre torej za prikaz družbenih razmer in nivoja znanosti na Kitajskem v sredini 18. stoletja, po drugi strani pa se skozi Hallersteinov življenjepis odražajo sočasne družbene razmere, politično delovanje in vsakdanje (kastno) življenje na Kitajskem. Dvojezična knjiga tudi s slovenskim črkovnim zapisom ter kitajskimi pismenkami predstavlja dva različna jezika, dve kulturi. V sklepnem delu slikanice je najti tri vrste zapisov, in sicer pismenke, pinijske zapise in slovenske prevode izrazov, uporabljenih v besedilu. Slikanica kot celota predstavlja vrhunsko spojitev vseh prisotnih elementov, ki s svojo prefinjeno literarno-likovno zgodbo bralca lahkotno vsrka v Hallersteinov - za marsikaterega mladega bralca - več kot eksotičen prostor in čas.
Hallerstein, rojen v plemiški družini, ki je živela v Mengšu, se je po študiju v Gradcu in na Dunaju, leta 1735 kot misijonar odpravil na Kitajsko. Po skoraj triletni plovbi (ta je prikazana na veznih listih) je prispel v Macao, nato je živel v Pekingu, v Prepovedanem mestu, jer je leta 1774 umrl in je tam tudi pokopan. Kitajski cesar Qianlong mu je podelil naziv mandarina, Hallerstein pa je uspešno združeval evropska in kitajska znanstvena spoznanja na različnih področjih, največ je prispeval na področju astronomije.
Slikanica je tudi oblikovana in izdelana zelo kakovostno, v naš prostor pa prinaša toliko svežega in novega, da jo je že zato veselje vzeti v roko. Zgodbo o povezovanju dveh kultur iz davnih časov, ki jo Huiquin Wang iz osebne izkušnje živi še danes, posreduje z slikarsko veščino, ki je v Sloveniji poznamo samo posredno in prihaja iz daljne Kitajske. Tako se lahko iz prve roke seznanimo s drugačnimi motivi, s posebno ptičjo perspektivo, s pogledi iz daljav in z višin, z izrezi, s sproščeno gesto čopiča in tehniko nanašanja tuša, torej z značilnostmi slikanja na papirju, ki so ga razvili kitajski slikarji v tisočletni tradiciji. Čeprav Huiquin Wang zelo dobro pozna tudi evropsko tradicijo, je tradicionalna obarvana interpretacija ilustracij, ki jo je uporabila za zgodbo o Hallersteinu ravno pravšnja, da bralca prestavi v zgodovino Kitajske in odpre vrata v daljni svet. Hellerstain je po mnenju žirije slikanica, ki je med letošnjo bero kakovostno najbolje povezala slikovni in besedni del v slikaniško celoto.
Priznanje Nove poti
Komisija je sprejela odločitev o podelitvi priznanja Nove poti, ki ga je prejela slikanica Modro ne-bo za inovativnost na področju slikaniške produkcije.
Tomaž Šalamun in Arjan Pregl: Modro ne bo. Jezero: Morfem, 2013.
Hermetičnost slikanice je v poznavanju in prepoznavanju Preglove likovne citatnosti ter Šalamunove jezikove asociativnosti, zato bralec slikaniško zgodbo sestavlja šele po dekodiranju obeh sestavin. Ta slikanica z literarnim in likovnim jezikom ter močno interakcijo med obema sporazumevalnima kodoma nakazuje nove ustvarjalne možnosti razvoja naslovniško odprte slikaniške produkcije oz. art slikanic za mladostnike in odrasle. Slikanica se sprehaja po prehodih med dvema ali celo več kodi in je oblikovana kot celota. Preizkuša bralčeve navade, odpira prostor za pogumno igro ter raziskuje odnose med besedo in sliko na področju slikanice.
Nominirane slikanice
Žirija v sestavi red. prof. dr. Dragica Haramija, predsednica, Alenka Sottler, članica, in Kristina Picco, članica, je na seji, 3. 10. 2014, izmed 33 slikanic, ki so jih založniki poslali na razpis za nagrado (dela so izšla med 31. 7. 2013 in 31. 7. 2014), izbrala 5 nominiranih del (avtorji so navedeni po abecednem redu):
Maša Ogrizek in Dunja Jogan: Slon na drevesu. Trst: Založništvo Tržaškega tiska, 2014.
Zgodba o iskanju ljubezni, ki jo vsaka odraščajoča generacija živih bitij odkriva na novo, je potrditev individualnosti doživljanja in prepoznavanja najglobljih čustev. Glavni lik, odraščajoči slon, ne more najti prave ljubezni, dokler posluša nasvete drugih. Slon na drevesu je vizualno privlačna slikanica, ki se odlikuje z jasnim likovnim jezikom, z barvitostjo, skladnimi kompozicijami in sproščenim ravnanjem s slikarskim materialom. Med barvnimi odprtji je ravno prav beline, da bralec predahne, črke so večinoma dobro vkomponirane v celoto.
Lucija Stepančič in Damijan Stepančič: Anton! Dob: Miš, 2014.
Realistična zgodba, zapisana kot dokumentarna pripoved ilustratorjevega dedka, Antona Pavlihe, v besedi in sliki izrisuje življenje na soški fronti leta 1917, ko je bil devetnajstletni Anton vpoklican v vojsko razpadajoče Avstro-Ogrske države. Prisluh in privid mrtve matere ga je rešil smrti v kaverni. Anton! je zgodba, ki skozi izrazito intimno in globoko čustvovanje razpira mnogotere razsežnosti globalne vojne stiske. Vojna je v slikanicah manj pogosta tema, zato so slikoviti prizori iz Soške fronte že sami po sebi vredni upodobitve. Ilustrator je zahtevno vsebino naslikal v omejeni paleti s pravladujočimi rjavorumenimi toni. Njegova dinamična risba je narisana s svinčnikom, ki je bil v tistih časih morda edino pisalo na fronti, s čimer poudari skromno in neprijazno okolje,v katerem se znajde glavni lik.
Bina Štampe Žmavc in Polona Lovšin: Princesa srca. Dob: Miš, 2013.
Osamljena princesa je vsak dan zbirala niti samote in nato iz njih tkala blago. Blago, stkano s podobami, ki so se dotaknile njene samote (grlici, metulj, slavec, snežroža), je vedno podarila tistemu, ki so ga potrebovali. Metafora tkanja samote je pogled na umetnika. Počasen in enakomeren ritem pripovednih nizov se spogleduje s porajajočo samoto, ki svoje niti tke previdno, a vztrajno in dokončno. To je bogata slikanica, ki se bliža standardom, ki smo jih navajeni v tujini. V knjigi sta se srečali dve zelo čustveni avtorici, zato deluje knjiga skorajda baročno polno. Stran za stranjo se odpirajo prizori polni barv in slikovitosti. Slikanica je tudi kot celota kakovostno izdelana.
Huiqin Wang: Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014 (Zbirka Velike slikanice).
Biografija Slovenca Ferdinanda Avguština Hallersteina (1703–1774), je pomembna za medkulturnost in hkrati za slovensko narodno identiteto. Hallersteinovo bogato znanstveno, politično in kulturno delovanje na Kitajskem, kjer je tudi pokopan, je pospremljeno z ilustracijami, ki upoštevajo kitajsko tradicionalno slikarstvo, kaligrafijo in načine socialnega vedenja kitajske družbe v 18. stoletju. Slikanica je oblikovana in izdelana zelo kakovostno, v naš prostor pa prinaša veliko svežega in novega, v prvi vrsti pa zgodbo o povezovanju dveh kultur iz davnih časov, kar se odslikava tudi v ilustracijah.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.