Žirija v sestavi red. prof. dr. Dragica Haramija, predsednica, Alenka Sottler, članica, in Kristina Picco, članica, je na seji, 3. 10. 2014, izmed 33 slikanic, ki so jih založniki poslali na razpis za nagrado (dela so izšla med 31. 7. 2013 in 31. 7. 2014), izbrala 5 nominiranih del (avtorji so navedeni po abecednem redu):

Maša Ogrizek in Dunja Jogan: Slon na drevesu. Trst: Založništvo Tržaškega tiska, 2014.

Zgodba o iskanju ljubezni, ki jo vsaka odraščajoča generacija živih bitij odkriva na novo, je potrditev individualnosti doživljanja in prepoznavanja najglobljih čustev. Glavni lik, odraščajoči slon, ne more najti prave ljubezni, dokler posluša nasvete drugih. Slon na drevesu je vizualno privlačna slikanica, ki se odlikuje z jasnim likovnim jezikom, z barvitostjo, skladnimi kompozicijami in sproščenim ravnanjem s slikarskim materialom. Med barvnimi odprtji je ravno prav beline, da bralec predahne, črke so večinoma dobro vkomponirane v celoto.

Lucija Stepančič in Damijan Stepančič: Anton! Dob: Miš, 2014.

Realistična zgodba, zapisana kot dokumentarna pripoved ilustratorjevega dedka, Antona Pavlihe, v besedi in sliki izrisuje življenje na soški fronti leta 1917, ko je bil devetnajstletni Anton vpoklican v vojsko razpadajoče Avstro-Ogrske države. Prisluh in privid mrtve matere ga je rešil smrti v kaverni. Anton! je zgodba, ki skozi izrazito intimno in globoko čustvovanje razpira mnogotere razsežnosti globalne vojne stiske. Vojna je v slikanicah manj pogosta tema, zato so slikoviti prizori iz Soške fronte že sami po sebi vredni upodobitve. Ilustrator je zahtevno vsebino naslikal v omejeni paleti s pravladujočimi rjavorumenimi toni. Njegova dinamična risba je narisana s svinčnikom, ki je bil v tistih časih morda edino pisalo na fronti, s čimer poudari skromno in neprijazno okolje,v katerem se znajde glavni lik.

Tomaž Šalamun in Arjan Pregl: Modro ne bo. Jezero: Morfem, 2013.

Hermetičnost slikanice je v poznavanju in prepoznavanju Preglove likovne citatnosti ter Šalamunove jezikove asociativnosti, zato bralec slikaniško zgodbo sestavlja šele po dekodiranju obeh sestavin. Ta slikanica z literarnim in likovnim jezikom ter močno interakcijo med obema sporazumevalnima kodoma nakazuje nove ustvarjalne možnosti razvoja naslovniško odprte slikaniške produkcije oz. art slikanic za mladostnike in odrasle. Slikanica se sprehaja po prehodih med dvema ali celo več kodi in je oblikovana kot celota. Preizkuša bralčeve navade, odpira prostor za pogumno igro ter raziskuje odnose med besedo in sliko na področju slikanice.

Bina Štampe Žmavc in Polona Lovšin: Princesa srca. Dob: Miš, 2013.

Osamljena princesa je vsak dan zbirala niti samote in nato iz njih tkala blago. Blago, stkano s podobami, ki so se dotaknile njene samote (grlici, metulj, slavec, snežroža), je vedno podarila tistemu, ki so ga potrebovali. Metafora tkanja samote je pogled na umetnika. Počasen in enakomeren ritem pripovednih nizov se spogleduje s porajajočo samoto, ki svoje niti tke previdno, a vztrajno in dokončno. To je bogata slikanica, ki se bliža standardom, ki smo jih navajeni v tujini. V knjigi sta se srečali dve zelo čustveni avtorici, zato deluje knjiga skorajda baročno polno. Stran za stranjo se odpirajo prizori polni barv in slikovitosti. Slikanica je tudi kot celota kakovostno izdelana.

Huiqin Wang: Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014 (Zbirka Velike slikanice).

Biografija Slovenca Ferdinanda Avguština Hallersteina (1703–1774), je pomembna za medkulturnost in hkrati za slovensko narodno identiteto. Hallersteinovo bogato znanstveno, politično in kulturno delovanje na Kitajskem, kjer je tudi pokopan, je pospremljeno z ilustracijami, ki upoštevajo kitajsko tradicionalno slikarstvo, kaligrafijo in načine socialnega vedenja kitajske družbe v 18. stoletju. Slikanica je oblikovana in izdelana zelo kakovostno, v naš prostor pa prinaša veliko svežega in novega, v prvi vrsti pa zgodbo o povezovanju dveh kultur iz davnih časov, kar se odslikava tudi v ilustracijah.