Otvoritev 28. slovenskega knjižnega sejma
Boris Pahor ob otvoritvi 28. SKS
Publicist, urednik in prevajalec Iztok Ilich je knjigo spoznal iz tolikih plati, kot malokdo. Ni bil na izpostavljenih položajih – razen treh let vodenja knjigarne Konzorcij – a ves čas, kjer je šlo za knjigo, zraven. Delal je v službah – založniških in knjigotrških – ki so skrbele za boljšo prodajo knjig, ki so bile vedno predrage in v krizi. V neštetih inventurah v založniških in knjigarniških skladiščih je knjige prelagal in prešteval, jih razstavljal in kot knjigarnar tudi prodajal. Predvsem pa je o njih že v študentskih letih začel pisati. Največ v Delu, Naših razgledih, Večeru in Primorskem dnevniku, v revijah Knjiga, Dialogi, Primorska srečanja, Pionir – današnja Gea, Kras, Zvon, Mentor in še kje ter v radijskih oddajah S knjižnega trga se je v dobrih štirih desetletjih nabralo več kot 4000 recenzij in poročil o novitetah. V tem času je nastalo še kakšnih 50 prevodov in 80 spremnih besed.
Čedalje več je bilo tudi prispevkov o zgodovini in položaju knjige, utemeljenih na delovnih izkušnjah in študiju zgodovinskih virov. Leta 2004 jih je Iztok Ilich povezal v poljudni monografiji Pota knjige – pregledu razvoja pisav, tiska in knjig s poudarkom na mejnikih v slovenskem založništvu in knjigotrštvu. Strokovno terminologijo s tega področja je nato pred petimi leti strnil v 2400 geslih v leksikonu Knjiga. Kot urednik je botroval pri nastanku več kot stotih knjig, nekajkrat tudi kot avtor antologij in soavtor vodnikov za popotnike in raziskovalec vseh starosti. Raziskuje tudi zgodovino in sedanjost kulinarične publicistike na Slovenskem, najnovejši sad raziskovanja razvoja založništva v slovenski kulturni zgodovini pa je lani objavljena monografija Mohor in Korotan. V njej je ob orisu 160-letne zgodovine Mohorjeve družbe, prve slovenske založbe, v ospredje postavil odločilen pomen prizadevanj urednika, pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, za njeno preživetje po izgonu iz Celovca pa tudi med drugo svetovno vojno in po njej.
Schwentnerjeva nagrada - dosedanji nagrajenci >>>
Kategorija književnost
Suntzi, Umetnost vojne oblikovalec: Pavle Učakar založba: Mladinska knjiga
Knjiga Umetnost vojne je tipografska miniatura, ki bralcu preprosto, a zelo učinkovito podaja Sunzijeve zgoščene misli o vojaški strategiji. V formatu kvadrata je oblikovana odločno, neposredno in zelo usklajeno z vsebino, ki jo nosi. Oblikovalčevo zrelost potrjuje izbor materiala, ki s prosojnostjo dodatno približuje vsebino bralcu.
Kategorija knjige za otroke in mladino
Knjižica iz zbirke Čebelica: Butalski grb je lucidna interpretacija legendarne zgodbe Milčinskega. Predvsem z ilustracijami, ki v stripovski maniri z duhovito tipografijo nadgrajujejo tekoče besedilo, imenitno stopnjuje dinamiko satire.
.Kategorija znanstvena in stvarna literatura
Rosvita Pesek, Osamosvojitvena vlada oblikovalec: Nina Hercog, Mateja Martini založba: Mohorjeva Celovec
V obsežnem zgodovinskem delu Osamosvojitvena vlada je kompleksna struktura bralcu izredno jasno predočena. V dosledno izpeljanem prelomu je prek rabe tipografije, kompozicijskih principov in izvedbe detajla moč zaslediti natančno načrtovanje odnosov med besedilom, fotografijami in dokumenti, v katere pa žal ni vključen kričav naslov na ovitku.
Kategorija umetniške monografije, foto-monografije, bibliofilske izdaje
Irene Mislej, … [et al.], Tinca Stegovec - grafike in risbe iz zbirke MGLC oblikovalec: Robert Žvokelj, DAK založba: Mednarodni grafični likovni center
Zbirka grafik in risb Tince Stegovec je mojstrsko prevedena v obliko monografije. Oblikovalec suvereno obvlada tipografsko paleto, se brezkompromisno spopade z besedilom v dveh jezikih in pokaže, da s subtilno umestitvijo reprodukcij jasno razume ustvarjalni metje obravnavane umetnice. Izbor materiala, pregledno strukturirana vsebina knjižnega bloka, skladnost tipografskih detajlov in premišljeno kadriran ovitek s platnicami tvorijo celovit, brez napake realiziran volumen, ki je prepričal žirijo, da monografiji brez najmanjšega zadržka dodeli nagrado Najlepša slovenska knjiga za leto 2012.
Kategorija učbeniki Žirija plakete ni podelila, ker je bilo število prispelih del v tej kategoriji nezadostno.
Iz obrazložitve komisije Društva slovenskih pisateljev: Nekatere generacije se ukvarjajo bolj s temeljnimi vprašanji, druge z dokončnimi odgovori. Nasprotno pa si generacija, ki ji pripada tudi Muanis Sinanović, očitno ne dela več toliko iluzij o relevantnosti prvih in pravilnosti drugih. Ta generacija je s pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke dobila svoj do zdaj najbolj prepričljivi glas, v katerem so na eni strani svobodno izraženi dvomi glede lastne identitete, te pa, na drugi, spremlja tudi nezaupanje do širšega družbenega stanja in vsega, kar se ima za preveč pomembno.
Muanis Sinanović, rojen leta 1989, v lastni pesniški avtobiografiji jasno pove, kako je zaznamovan s svojimi sandžaškimi koreninami, vendar je to izročilo problematizirano s preprostim, a življenjskim dejstvom, da o njem pravzaprav nima nobenega spomina. Pesmi Štafete okoli mestne smreke imajo osišče v vsakdanjem, ki je pri Sinanoviću združeno z nekakšno beatniško hlastnostjo in splošnim občutkom metafizične praznine – toda ta ni toliko stvar govorca kot sveta, v katerem se je pač znašel, del izročila, ki ga določa mimo njegove volje.
V zbirki Štafeta okoli mestne smreke je tako zbrana samosvoja, avtorsko prepričljiva, neposredna in iskrena poezija, ki dvomi tako v druge kot vase. Ne nazadnje, kdo drug kot izbrani pesnik svojega časa bi lahko najprej razgalil patetično nemožnost lastne geste in jo nato še enkrat trmasto izvedel? Povedano s citatom, “Fuck off, Muanis, pesnik.” To je poezija, ki ne naseda metafizičnim obremenitvam poezije, temveč gre neposredno v življenje, da bi lahko nanj ob polnem zavedanju lastne zlaganosti vsaj posredno odgovorila.
Komisija Društva slovenskih književnih prevajalcev je podelila priznanje Za mladega prevajalca za leto 2012 prevajalki Ani Barič Moder za njen prevod dela »Modre cvetke« Raymonda Queneauja. Knjiga je izšla pri založbi Sanje v Ljubljani.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.